Bajt

Za druge pomene glej Bajt (razločitev).

Bajt (tudi zlog, byte, oktet, angleško byte) je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika. Byte pa je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih.

Količina bajtov
Splošna raba in (SI standard)			Dvojiške predpone po standardu IEC 60027-2
Ime	Simbol	Količina	Ime	Simbol	Količina
kilobajt	kB	210 (103)	kibibajt	KiB	210
megabajt	MB	220 (106)	mebibajt	MiB	220
gigabajt	GB	230 (109)	gibibajt	GiB	230
terabajt	TB	240 (1012)	tebibajt	TiB	240
petabajt	PB	250 (1015)	pebibajt	PiB	250
eksabajt	EB	260 (1018)	eksbibajt	EiB	260
zetabajt	ZB	270 (1021)	zebibajt	ZiB	270
jotabajt	YB	280 (1024)	jobibajt	YiB	280

Bajt je imel včasih spremenljivo velikost, v današnjih računalnikih je v 1 bajt = 8 bitov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, izvirno je bajt označeval šest bitov. Izvirna angleška beseda byte pomeni akronim BinarY TErm - dvojiški izraz. Buchholz jo je uporabil pri načrtovanju prvega tranzistorskega superračunalnika IBM 7030 Stretch. Kasneje so pri tem projektu izraz bajt razširili na osem bitov.

Polovico bajta (štirje biti) imenujemo nibble.

Kratica za bajt je »B«, medtem ko »b« pomeni bit. Nekateri narodi so ime enote povsem prevedli, Francozi jo recimo imenujejo octet (»o«).

Večje enote so kilozlog (kilobajt), megazlog (megabajt). Predpone (kilo, mega,...) imajo običajno drugačen pomen kot sicer:

kilo = 1024 = 2¹⁰ in ne 1000

Po standardu IEC 60027-2 so predlagane drugačne predpone, ki še niso širše uveljavljene. Kilobajt je tako 1000 bajtov, uvedena pa je predpona kibibajt, ki je 1024 bajtov.

Glej tudi

• dvojiška predpona
• zlog v jezikoslovju