From Wikipedia, the free encyclopedia
Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina. V Celovški kotlini so najpomembnejša mesta, državni centri skozi zgodovino (keltskega Noriškega kraljestva, rimske province Norik, Karantanije ter novejših fevdalnih tvorb) kakor tudi jezera, ki so pomembna za turizem.
Koroška ima obliko pravokotnika, ki je razteza od severa do juga približno 70 km (od 46°23' do 47°08' severne širinske stopinje). Od zahoda do vzhoda meri okoli 180 km od 12°40' do 15°03' vzhodne dolžinske stopnje. S površino 9536 km² je Koroška po velikosti peta od devetih zveznih dežel Republike Avstrije.
Koroška meji znotraj Avstrije na zahodu na Tirolsko (okraj Lienz), v severozahodu na Salzburg, v severovzhodu na avstrijsko Štajersko. Na jugu leži Koroška ob državni meji s Slovenijo (pokrajini Koroško in Gorenjsko) ter zahodno od nje ob državni meji z Italijo (oz. njenima regijama Furlanija - Julijska krajina h kateri pripada večjezična Kanalska dolina in avtonomna provinca Benečija, italijansko Veneto). Deželne meje tvorijo skoraj povsod gorski grebeni: na severu Visoke Ture in Krške Alpe, na vzhodu Golica, na jugu Karavanke in Karnijske Alpe ter na zahodu Lienški Dolomiti in skupina Šober (nemško Schobergruppe).
Na približno sredini ozemlja meri Koroška le približno 44 km s severa na jug. To in različne terenske formacije so privedle do razlikovanja med Zgornjo Koroško na zahodu, ki jo zaznamuje visokogorje ter na vzhodu t. i. Spodnjo Koroško, katere osrednji del predstavlja Celovška kotlina s svojimi rečnimi dolinami. Meja teče približno od gore Königstuhl v Krških Alpah v severu do Kepe (lokalno Jepa) v Karavankah na jugu in torej skozi Beljak.
Sicer ima pojem Spodnja Koroška (enako kot Spodnja Štajerska) v nemščini lahko sugestivni slabšalni element, zato ga pogosto zamenjamo s pojmom Južna Koroška, ki pa ne pokriva povsem enako geografsko področje.
Južna Koroška je tako geografski kot kulturnozgodovinski pojem in zlasti obsega etnično ozemlje Slovencev v deželi, ki ga geografsko lahko enačimo s področjem dvojezičnega šolstva po odredbi 1959 od Šmohorja do Labota, na severu pa Kostanje, pobočje Štalenske gore in Svinške planine.
Pojem Srednja Koroška je novejšega datuma in ni povsem določen in večinoma zajame področje med gorovjem Nockberge in Svinško planino. Deloma tudi nadomešča pojem Južna Koroška v tistih krajih, ki so v 19. in začetek 20. stoletja bili še povsem ali pretežno slovenski in so sedaj spremenili jezikovno rabo (blaženi Anton Martin Slomšek je pridigal svoje narodno prebuditeljske pridige[1] v Možberku (Blatogradu).
| Geografske enote | ||
|---|---|---|
 | ||
| Gorovja (številke) |
Doline (velike črke) |
Celovška kotlina (male črke) |
| 1 Visoke Ture 1a skupina Velikega Kleka 1b skupina Šober (Schobergruppe) 1c skupina Sonnblick 1d skupina Sadnig 1e skupina Ankogel-Hochalm 1f skupina Reißeckg 1g skupina Hafner (Hafnergruppe) 1h skupina Kreuzeck 2 Krške Alpe |
A1 Zgornja Dravska dolina A2 Lurnsko polje A3 Spodnja Dravska dolina B1 Zgornja dolina Mele (Oberes Mölltal) |
a Beljaško polje b Baško-Vrbska depresija c Osojska dolina d Osojske Ture e Trško-možberško hribovje f gorovje doline Gline g dolina Gline h Gosposvetsko polje i Šentviško hribovje k Grobniško polje l Mostiško gorovje m dolina Krčice n depresija Launsdorf (Launsdorfer Senke) o Štalenska gora p Gosposvetsko gričevje ali tudi Hrebl(j)e oz. Hrebelja (vzhodni del) q Celovško polje r Velikovško podgorje / Velikovško Čezdravje s Gradniško hribovje / Šentpavelske gore t Labotska Dravska dolina u Gure v Zgornji Rož w Spodnji Rož x depresija Bele y Klopinjsko gričevje z Podjuna |
| Tabela oz. njena struktura sledi v dobri meri g. M. Seger v Mildner/Zwander 1999, str.. 34f. (ne pa slovenski toponimi)[2] Oštevilčenje ni od navedenega avtorja. | ||
Južna Koroška je geografski in kulturnozgodovinski pojem in zajame nekoč slovenske, danes dvojezične ali že ponemčene kraje in ga lahko enačimo s področjem uredbe o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 plus Celovec in Gospa Sveta. Predstavlja južni del dežele in vključuje od zahoda proti vzhodu Ziljo vzhodno od Šmohora, Beljaško kotlino z ali brez Beljakom, Gure do Kostanj nad Vrbskim jezerom v Osojskih Turah, Rož, Celovško polje s Celovcem, Velikovško Čezdravje z Velikovcem in Svinško planino, ter Podjuno, in južni del Labotske doline z Žvabekom.
Avstrijsko Koroško sestavljajo vsepovsod gorovja. Medtem ko dominira na Zgornjem Koroškem visokogorje (kjer se je zlasti ohranilo veliko število imen karantansko-slovenskega izvora) imajo na Spodnjem Koroškem Labotske Alpe nižje vrhove. Drava, ki preteče skoraj vso deželo od zahoda do vzhoda pri tem loči področja s starimi kamninami od Apneniških Alp. Izjemo predstavlja Goldeck, ki je edini staro kamninski blok južno od Drave.
Avstrijsko Koroška gorovja avstrijskih Centralnih Alp so:
Visoke Ture so sestavljene iz:
Krške Alpe segajo od doline reje Jezernice/Lieser (Liesertal) na zahodu do prelaza Neumarkter Sattel na vzhodu in od doline Mure na severu do Spodnje Dravske doline in do Celovške kotline na jugu. Najvišja gora tega gorovja je Eisenhut (2441 m). Krške Alpe razdelimo v:
Svinška planina in Jezerske Alpe (Seetaler Alpen) v severu so med dolino Krčice na zahodu in Labotsko dolino na vzhodu. Najvišji vrh je Velika Svinja (2079 m).
Koroški del Štajerskega obrobnega gorovja razmejuje Labotsko dolino na zahodu od zahodno-štajerskega hribovja na vzhodu. Stubalpe in Packalpe so severno od prelaza Pack (Packsattel). Najvišji vrh je Ameringkogel (2187 m).
Golica se razteza med prelazom Packsattel do Labotske doline. Najvišji vrh je Großer Speikkogel (2140 m).
Gorovja južno od Drave pripadajo z izjemo skupine Goldeck-Latschur k Južnim apneniškim Alpam.
Ziljske Alpe med Dravo in Ziljo razdelimo med Lienške Dolomite od zahodne meje do prelaza Gailbergsattel (Ziljski vrh). Vzhodno najdemo skupino Reißkofel (Reißkofelgruppe) (med Ziljsko goro in Višprijsko dolino), skupino Goldeck-Lačur (med Belim jezerom-Weissenbach (Beli Potok) in Dravsko dolino, v večji meri kristalinskega izvora), skupino Spitzegel in Dobrač. Najvišji vrh v Ziljskih Alpah je na Vzhodnem Tirolskem - to je Große Sandspitze (2772 m). Drugi vrhovi so: Spitzkofel (v Lienških Dolomitih) (2717 m), Tamerlanhöhe (2377 m), Reißkofel (2371 m), Latschur (Lačur) (2236 m), Goldeck (2142 m), Spitzegel (2119 m) in Dobrač (2166 m).
Karnijske Alpe predstavljajo naravno mejo z Italijo. So južno od Ziljske doline in sežejo do Ziljice na vzhodu. Najvišji vrhovi so Hohe Warte (2780 m), Zwölferspitze (2593 m), Pfannspitze (2678 m), Trogkofel (2279 m) in Gartnerkofel (2195 m). Poludnik je 1999 m visoka gora v vzhodnem delu Karnijskih Alp na avstrijsko – italijanski meji.
Karavanke nadaljujejo greben Karnijskih Alp proti vzhodu in tvorijo južno meje Avstrije do Republike Slovenije. Peč (1510 m) je gora na tromeji med Slovenijo, Avstrijo ter Italijo. Najvišji vrh je Stol (Hochstul) je gora, ki z 2236 metri in predstavlja najvišji vrh Karavank. V Karavankah so Kepa (2143 m, tretja najvišja gora v Karavankah) in Peca (2113 m). Dovška Baba je 1891 m visoka gora v Zahodnih Karavankah.
Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank z najvišjim 2139 m visokim Ojstrcem.[3]
Glej tudi: Seznam gora v Karavankah
Koroška ima tudi delež Kamniških Alp, katerih glavni del leži južno od Karavank v Sloveniji.
Celovška kotlina sega od Beljaka do Labota, od Roža na jugu do Trga in Starega Dvora na severu. Je osrednje naseljeno področje Koroške z mesti Celovec, Beljak, Šentvid ob Glini, Velikovec in Trg.
Osrednji južnejši del kotline tvori Osrednjo južno Koroško, torej Rož, Gure, Celovško polje, Osojske Ture in pobočja Štalenske gore ter v zgodovinski perspektivi Trško-Možberško gričevje in Gosposvetsko polje. S tem se v široki meri enači z etnološkim in dialektološkim pojmom Rož, »ki pa še obsega zahodne dele Podjune, t. i. Vršane, ter zahodne dele Velikovškega podgorja in pobočja Svinške planine«.[3]
Kotlina je sestavljena iz dolin in kotlin, ki jih ločujejo hribovja in nižja gorovja. Pogosto se zamenja v pogovorih ter celo v znanstveni literaturi ne-geografov pojma Celovška kotlina takrat ko je mišljeno Celovško polje.
Nepopolni pregled kot sledi:
Največja reka Koroške je Drava. Pri Dravogradu priteče v Slovenijo na Koroško in preteče številne doline in kotline.
Najvažnejše stranske reke (pritoki) Drave so (v vrstnem redu kot se vanjo izlivajo):
Dolino Gegendtal (slovensko tudi Trebinjsko podolje) v gorovju Nockberge med naselji Radenthein in Beljakom ne moremo jasno pripisati eni reki. Na severnem delu od jezera Brennsee teče proti severu potok Feldbach, medtem ko na večjem južnem delu teče od Cobrškega jezera (Afritzer See) proti jugu Cobrški potok (Afritzerbach), ki se izliva v Trebinjski potok (Treffner Bach).
Avstrijska Koroška ima okoli 1270 jezer, večji del je t. i. jezer v obliki jezika, s površino okoli 60 km². 50 km² pa zavzamejo štiri največja jezera:
Druga, zlasti v slovenskem kulturno-zgodovinskem kontekstu pomembna jezera so:
in
ter
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
