Aspergerjev sindrom

Aspergerjev sindrom (AS) ali aspergerjeva motnja je motnja avtističnega spektra, za katero so značilne hude težave v socialnih interakcijah ter omejeno in ponavljajoče se vedenje in zanimanje. Od drugih motenj avtističnega spektra se razlikuje po razmeroma ohranjenem jezikovnem in spoznavnem razvoju. Čeprav za diagnozo nista nujna, sta pogosto prisotna tudi telesna nerodnost in nenavadna uporaba jezika.^[1][2]

Ponavljajoče se zlaganje ali poravnavanje predmetov je obnašanje, ki je včasih povezano s posamezniki z Aspergerjevim sindrom.
Specialnost	psihiatrija
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10	F84.5
MKB-9	299.80
OMIM	608638
DiseasesDB	31268
MedlinePlus	001549
eMedicine	ped/147
MeSH	F03.550.325.100

Sindrom se imenuje po avstrijskem pediatru Hansu Aspergerju, ki je leta 1944 v svoji praksi preučeval in opisal otroke z omejenimi sposobnostmi nebesednega sporazumevanja, omejeno empatijo do vrstnikov in telesno nerodnostjo.^[3] Sodobni koncept aspergerjevega sindroma se je pojavil leta 1981,^[4] postal vse bolj popularen^[5][6] in se standardiziral kot medicinska diagnoza v zgodnjih 1990. letih. Pri tej motnji ostajajo odprta številna vprašanja.^[7] Razlika med to motnjo in visokofunkcionalnim avtizmom (HFA) ni jasna,^[8] zato njegova prevalenca ni povsem zanesljiva.^[1] V načrtovani zbirki duševnih motenj DSM-5 se diagnoza aspergerjevega sindroma ne bo pojavila, temveč jo bo zamenjala diagnoza motnje avtističnega spektra na jakostni lestvici.^[9]

Vzrok aspergerjevega sindroma ni znan. Čeprav raziskave kažejo na genetsko osnovo,^[1] genetska etiologija ni znana,^[10][11] nevrološke slikovne tehnike pa prav tako niso pokazale jasne skupne patologije.^[1] Zdravljenje motnje je heterogeno, učinkovitost posameznih metod zdravljenja pa je le slabo podprta.^[1] Ukrepi so omejeni na ublažitev simptomov in izboljšanje zmožnosti. Osnova zdravljenja je vedenjska terapija, ki se usmerja na posamezne pomanjkljivosti.^[12] Večina otrok z odraščanjem napreduje, socialne in komunikacijske težave pa lahko ostanejo.^[7] Nekateri raziskovalci in ljudje z aspergerjevim sindromom menijo, da bi stanje morali obravnavati ne kot pomanjkljivost, ki jo je treba zdraviti, temveč zgolj kot še eno od razlik med ljudmi.^[13][14]

Sklici

1. McPartland J; Klin A (2006). »Asperger's syndrome«. Adolesc Med Clin. 17 (3): 771–88. doi:10.1016/j.admecli.2006.06.010. PMID 17030291.
2. Baskin JH; Sperber M; Price BH (2006). »Asperger syndrome revisited«. Rev Neurol Dis. 3 (1): 1–7. PMID 16596080.
3. Asperger H (1991) [1944]. »'Autistic psychopathy' in childhood«. V Frith U (ur.). Autism and Asperger syndrome. Prevod: Frith U. Cambridge University Press. str. 37–92. ISBN 0-521-38608-X.
4. Klin A; Pauls D; Schultz R; Volkmar F (2005). »Three diagnostic approaches to Asperger syndrome: Implications for research«. J of Autism and Dev Dis. 35 (2): 221–34. doi:10.1007/s10803-004-2001-y. PMID 15909408.
5. Wing L (1998). »The history of Asperger syndrome«. V Schopler E; Mesibov GB; Kunce LJ (ur.). Asperger syndrome or high-functioning autism?. New York: Plenum press. str. 11–25. ISBN 0-306-45746-6.
6. Woodbury-Smith M; Klin A; Volkmar F (2005). »Asperger's Syndrome: A Comparison of Clinical Diagnoses and Those Made According to the ICD-10 and DSM-IV«. J of Autism and Dev Disord. 35 (2): 235–240. doi:10.1007/s10803-004-2002-x. PMID 15909409.
7. Woodbury-Smith MR; Volkmar FR (Januar 2009). »Asperger syndrome«. Eur Child Adolesc Psychiatry. 18 (1): 2–11. doi:10.1007/s00787-008-0701-0. PMID 18563474.
8. Klin A (2006). »Autism and Asperger syndrome: an overview«. Rev Bras Psiquiatr. 28 (suppl 1): S3–S11. doi:10.1590/S1516-44462006000500002. PMID 16791390.
9. »299.80 Asperger's Disorder«. DSM-5 Development. American Psychiatric Association. Arhivirano iz spletišča dne 25. decembra 2010. Pridobljeno 21. decembra 2010.
10. Matson JL, Minshawi NF (2006). »Etiology and prevalence«. Early intervention for autism spectrum disorders: a critical analysis. Amsterdam: Elsevier Science. str. 33. ISBN 0-08-044675-2.
11. Klauck SM (2006). »Genetics of autism spectrum disorder« (PDF). Eur J of Hum Genet. 14 (6): 714–720. doi:10.1038/sj.ejhg.5201610.
12. National Institute of Neurological Disorders and Stroke (NINDS) (31. julij 2007). »Asperger syndrome fact sheet«. Arhivirano iz spletišča dne 21. avgusta 2007. Pridobljeno 24. avgusta 2007. NIH Publication No. 05-5624.
13. Clarke J; van Amerom G (2007). »'Surplus suffering': differences between organizational understandings of Asperger's syndrome and those people who claim the 'disorder'«. Disabil Soc. 22 (7): 761–76. doi:10.1080/09687590701659618.
14. Baron-Cohen S (2002). »Is Asperger syndrome necessarily viewed as a disability?«. Focus Autism Other Dev Disabl. 17 (3): 186–91. doi:10.1177/10883576020170030801. Prost osnutek z nekoliko drugačno dikcijo v citiranem besedilu je: Baron-Cohen S (2002). »Is Asperger's syndrome necessarily a disability?« (PDF). Cambridge: Autism Research Centre. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 17. decembra 2008. Pridobljeno 2. decembra 2008.