Armensko višavje

Armensko višavje (armensko Հայկական լեռնաշխարհ, latinizirano: Haykakan leṙnašxarh), tudi Armenska planota^[1] ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.^[1] Proti zahodu se razprostira Anatolska planota, ki se počasi dviga od obale Egejskega morja do povprečne višine 900 m na vzhodu,^[1] na jugovzhodu pa je Iransko višavje z nadmorskimi višinami okrog 1500 m. V Armeniji se povprečna višina strmo dvigne na več kot 2000 m.^[1]

Armensko višavje
Armensko gorovje blizu meje med Turčijo in Iranom, v daljavi Ararat
Država	Armenija Azerbajdžan Gruzija Iran Turčija
Regija	Mali Kavkaz
Najvišja točka	Ararat
- nadmorska višina	5.137 m
- Koordinate	39°43′N 44°16′E
Velikost	400.000 km2
Satelitska slika

V antiki je bilo območje znano kot Velika Armenija (Armenia major) in je igralo ključno vlogo v zgodovini armenskega naroda kot ena od treh geopoličnih regij, povezanih z Armenci (drugi dve sta Mala Armenija in Sofena).^[2][3] V srednjem veku se je tu naselilo večje število Turkmenov.

Višavje so v preteklosti naseljevala huritsko-urartska plemena, Armenci in gruzinske, asirske ter grške manjšine. Nad krščanskim prebivalstvom zahodnega dela regije je bil v sodobni zgodovini izveden genocid. Danes v regiji živijo predvsem Armenci, Gruzijci, Kurdi, Azerbajdžanci in Turki.

Pomembnejši vrhovi

	Gora	Višina	Lega
1	Ararat	5.137 m	provinca Ağrı
2	Aragac	4.095 m	provinca Aragacotn
3	Süphan	4.058 m	provinca Bitlis
4	Kapudzhuh	3.906 m	provinca Sjunik / rajon Ordubad
5	Aždahak	3.597 m	provinca Gegharkunik
6	Kezelboghaz	3.594 m	provinca Sjunik
7	Artos	3.515 m	provinca Van

Sklici in opombe

1. Hewsen, Robert H. (1997). »The Geography of Armenia«. V Hovannisian, Richard G. (ur.). The Armenian People From Ancient to Modern Times Volume I: The Dynastic Periods: From Antiquity to the Fourteenth Century. New York: St. Martin's Press. str. 1–17.
2. Adalian, Rouben P. (2010). Historical dictionary of Armenia (2. izd.). Lanham, MD: Scarecrow Press. str. 336–338. ISBN 0810874504.
3. Grierson, Otto M. s sod. (1991). Early Hellenistic coinage : from the accession of Alexander to the Peace of Apamea (336-188 B.C.) (Repr. izd.). Cambridge: Cambridge University Press. str. 175. ISBN 0521395046.