From Wikipedia, the free encyclopedia
Aleš Kunaver, slovenski alpinist, in gorski vodnik, * 23. junij 1935, Ljubljana, † 2. november 1984 v helikopterski nesreči na pobočju Vrš nad Blejsko Dobravo.
| Aleš Kunaver | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 23. junij 1935[1] Ljubljana[1] |
| Smrt | 2. november 1984[1] (49 let) Blejska Dobrava[1] |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} SFRJ.svg){kind=small} Kraljevina Jugoslavija |
| Poklic | gornik, gorski vodnik |
Po poklicu je bil strojnik, znan pa zlasti kot vrhunski alpinist, gorski reševalec, konstruktor alpinistične opreme, predavatelj v petih jezikih, avtor številnih člankov in soavtor knjig z alpinistično vsebino, prvi jugoslovanski himalajski filmski snemalec, dolgoletni načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, pri Planinarskem savezu Jugoslavije, predstavnik Jugoslavije pri Mednarodni zvezi alpinističnih in planinskih združenj (UIAA) in kandidat za predsednika Komisije za alpinizem pri tej mednarodni ustanovi (volitev ni dočakal), vodja šestih jugoslovanskih himalajskih odprav in predvsem zaslužen za vzpon slovenskega alpinizma v svetovni vrh.
Aleš Kunaver se je rodil v Ljubljani, materi Henrijeti in očetu Pavlu Kunaverju, starosti slovenskih alpinistov, jamarjev, tabornikov in astronomov. Po končani gimnaziji se je vpisal na Strojno fakulteto v Ljubljani in že kot študent konstruiral alpinistično opremo in opremo za gorsko reševalno službo, saj se je z alpinizmom začel ukvarjati že ko mu je bilo 14 let.
Z ženo Dušico, rojeno Zlobec, si je ustvaril družino, v kateri so se rodili otroci: Vlasta, Brigita in Primož. Lastnoročno je zgradil montažno hišo za družino, za družinske počitnice pa je konstruiral in tudi izdelal plastičen čoln in mu dal ime »Kuna«. Konstrukcija tega čolna je bila tako dobra, da je Jure Šterk v eni od »Kun« preplul Atlantik.
Aleševa edina služba je bila v Avtomontaži, tovarni avtobusnih karoserij, kjer je najprej delal kot konstruktor, a je kmalu postal komercialni direktor te tovarne. Službeno je prepotoval Evropo in velik del Afrike, saj so bili njihovi avtobusi uveljavljeni v številnih državah. V Avtomontažo je Kunaver želel vpeljati tudi proizvodnjo letal, za kar je narisal nekaj novih tipov, a te načrte, kot tudi mnogo drugih, je prekinila helikopterska nesreča v gozdu nad Blejsko Dobravo 2. novembra 1984.
V času med letoma 1950 in 1960 je Aleš Kunaver s soplezalci preplezal nekaj izjemnih smeri v domačih in tujih gorah: prvo zimsko prečenje Kamniških Alp, prvi zimski vzpon v Dolgi nemški smeri v Triglavski steni, prva slovenska ponovitev Bonattijeve smeri v Grand Capucinu, prva slovenska ponovitev klasične smeri v Druju in druge.
Preplezal je več prvenstvenih smeri v slovenskih Alpah med njimi:
.jpg)
Na prvi odpravi je bil član, kasneje pa vodja in organizator naslednjih odprav:
Prijatelji alpinisti so Aleša Kunaverja imenovali bara sab, kar v jeziku nepalskih domačinov pomeni vodja. S šestih odprav je vedno vse člane varno pripeljal domov. Njegov spomin so njegovi prijatelji in njihovi mlajši vrstniki počastili s spominskimi smermi v domačih gorah in v Himalaji:
Do konca leta 1979 pa bila, po pogodbi z jugoslovansko vlado, ki je bila financer alpinistične šole v Nepalu, končana gradnja šolskega poslopja. V težki dilemi ali vodstvo odprave na Everest ali gradnja alpinistične šole, je Kunaver svoje alpinistične cilje podredil želji pomagati nepalskim domačinom. Z alpinističnim znanjem je želel preprečiti nesreče domačinov v himalajskih stenah. Želel je tudi, da bi domačini iz neukih nosačev postali gorski vodniki. »Everest je cilj, šola pa je poslanstvo« je dejal ob odločitvi za šolo.
Šola v Manangu v vasi pod Anapurnami je nastajala v času, ko je Himalaja obračala nov list svoje zgodovine. Osvojeni so bili vrhovi že vseh osemtisočakov in ostali markantni vrhovi, na vrsti so bile stene. Domačini ki so v času osvajanja himalajskih vrhov bili vodilni člani tujih odprav v himalajske gore, so ob vstopu v stene teh istih gora postali alpinističnim odpravam le nosači - šerpe. Brez alpinističnega znanja se premnogi niso vrnili. Izšolani alpinisti in gorski vodniki so s pomočjo nove šole, kjer so bili inštruktorji slovenski alpinisti in zdravniki, začeli varno vstopati v himalajske stene in začeli tudi varno vodili trekingaše po himalajskih poteh.
Alpinistična šola, ki jo je pod okriljem Planinske zveze Slovenije, ob finančni pomoči jugoslovanske vlade in s pomočjo sodelavcev Kunaver ustanovil v Manangu, deluje še danes. Po 35 letih jo je leta 2013 uradno prevzela v svoje roke Nepalska planinska organizacija.
Kasneje uredila Dušica Kunaver:
Je tudi avtor dokumentarnih filmov:
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
