From Wikipedia, the free encyclopedia
Ajdinski emirat (turško Aydınoğulları Beyliği), Ajdinidi ali Ajdinska dinastija (tuško Aydınoğulları) je bil eden od anatolskih bejlukov, znan po pomorskem piratstvu.
Ajdinski emirat Aydınoğulları Beyliği/Aydınoğulları
| |||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1308–1426 | |||||||||
 Zastava | |||||||||
 Ajdinski emirat na vrhu svoje moči (1315-1375): Meje pod Gazi Mehmed Begom Meje po osvajanjih pod Umur Begom Levom Ozemlja Bizantinskega cesarstva Drugi zahodnoanatolski emirati Črni "X" Umur Begovi zaveznikiRdeči "X" Umur Begovi pohodi | |||||||||
| Status | emirat | ||||||||
| Glavno mesto | Birgi, Selçuk | ||||||||
| emir | |||||||||
• 1308-1334[1] | Muharizalsîn Gazi Mehmed Beg (prvi) | ||||||||
• 1360-1390[1] | Isa Mehmed (zadnji) | ||||||||
| Zgodovina | |||||||||
• razpad Sultanata Rum | 1308 | ||||||||
• priključitev Osmanskemu cesarstvu | 1426 | ||||||||
| |||||||||
| Danes del |  Turčija | ||||||||
Emirat je dobil ime po svojem ustanovitelju Aydınoğlu Mehmed Begu.
Ajdinski emirat je bil eden od obmejnih emiratov, ki so jih ustanovili Oguzi med propadanjem Sultanata Rum. Prva prestolnica emirata je bil Birgi, druga pa Ayasoluk, sedanji Selçuk.
Ajdinidi so posedovali tudi del pristanišča, občasno pa celo pristanišče Smirna (sedanji İzmir). Predvsem med vladanjem Umur Bega so bili pomembna pomorska sila.[2] Kot taki so igrali pomembno vlogo v bizantinski državljanski vojni 1341–1347, v kateri je bil Umur Beg zaveznik Ivana VI. Kantakuzena. Kot taki so tudi izzvali latinski smirnski križarski pohod (1343-1351), v katerem so izgubili Smirno.
Emirat je bil priključen k Osmanskemu cesarstvu, prvič leta 1390. Po vdoru Timur Lenka v Anatolijo leta 1402 se je začelo nestabilno obdobje, ki je trajalo do leta 1425. Naslednje leto je bil Ajdinski emirat dokončno vključen v Osmansko cesarstvo.
Ajdinski begi so zapustili pomembna arhitekturna dela, predvsem v prestolnicah Birgiju in Ayasoluku.
Po dinastiji se imenuje mesto Aydin, antični Trales.
V Osmanskem cesarstvu (1390-1402)
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
