Leta 1618 je s skupino misijonarjev pod vodstvom Nikolaja Trigaulta na portugalski ladji odšel na Kitajsko. Naslednje leto je skupina prispela do portugalskega trgovskega pristanišča Macau, kjer se je Adam nekaj časa učil kitajščine. Z misijonarjenjem na celinskem Kitajskem je začel leta 1622, vendar le z omejenim uspehom. Istega leta je sodeloval v bitki za Macau pri njegovi obrambi pred nizozemskim napadom in on osebno ujel za talca nizozemskega kapitana iz te zmagovite bitke. [5]
Kitajci so bili izredno ponosni na svoje znanstvene dosežke, slavno zgodovino in starodavno omiko. Jezuiti so jim hoteli pokazati, da jih je Kitajski zid sicer varoval pred vdori selivskih ljudstev, vendar pa je preprečil, da bi lahko spremljali nova odkritja in znanstveni napredek, na katerega je s hitrimi koraki krenil Zahod v novem veku. Zato so jezuiti hoteli priti v stik s samim cesarjem in mu posredovati najnovejše dosežke vede, a prek njih privesti njega in ljudstvo k veri - h krščanstvu. V tem je prednjačil Matej Ricci. Isto pot pa so nadaljevali drugi, med katerimi se je odlikoval njegov nekdanji novinec Adam Schall.
Adam Schall je torej v prilagajanju kitajskim navadam posnemal Mateja Riccija. Postal je mandarin na matematičnem vseučilišču oziroma razsodišču cesarja, čigar naklonjenost je užival brez omejitev. Njegovo delovanje je bilo popolnoma po okusu Kitajcev. Njegovemu vplivu gre pripisati dejstvo, da je celo v cesarski palači živelo 38 kristjanov. Schall se je spoznal prav na vse: od popravljanja in uglaševanja starih klavirjev pa vse do vlivanja novih topov.
S cesarjem Šundžijem[6] je bil v tako prijateljskih odnosih, da je lahko prihajal in odhajal iz njegovega stanovanje kadarkoli po želji in brez kakršnekoli formalnosti, kar je bilo za Kitajce nekaj nezaslišanega. Cesar Šundži ga je klical za očeta in se je z njim pogostoma ure in ure učeno pogovarjal o Soncu, Zemlji, zvezdah.
Historica narratio de initio et progressu missionis Societatis Jesu apud Chinenses, ac praesertim in regia Pequinensi. Dunaj 1665.
Historia relatio de ortu et progressu fidei orthodoxae in regno Chinensi per missionarios Societatis Jesu ab anno 1581 usque ad annum 1661. Regensburg 1671.
Pri vsem svojem delovanju je pater Anton imel vedno kot glavni namen širjenje krščanstva in je v ta namen zgradil številne cerkve. Krščanstvo se je tako širilo, da je že vsaka pokrajina imela svojega škofa.
Padec v nemilost in smrt
Ko je za časa skrbništva štirih mandarinov po Šundžijevi smrti izbruhnilo preganjanje kristjanov, so Schalla obsodili na smrt z razčetverjenjem. Prav takrat pa so izbruhnili požari, državo so prestrašili potresi; sodniki se iz strahu pred ljudmi niso upali izvršiti smrtne obsodbe, ampak so ga spustili na svobodo. Veliko je pripomoglo tudi Verbiestovo posredovanje, ki je dokazal, da Schall ni kriv za to, da ni prišlo ob napovedanem času do mrka, in da je ravno tedaj zadela cesarstvo nesreča.
Stalno naporno delo, še bolj pa hudine, ki jih je moral prenašati v zaporu, so načele njegovo sicer trdno zdravje.
cesar Shunzhi /tudi: Schün-Tschi, Shungti, Šunži, Šunti, Šungti, Šinči/ (15. marec 1638 – 5. februar 1661) je bil cesar iz vladarske hiše Qing /Čing/ od 1644 do 1661, in prvi Čing-cesar, ki je vladal nad celo Kitajsko. Zbor mančujskih knezov ga je izvolil za naslednika njegovega očeta Hong Taiji-ja (1592–1643) septembra 1643, ko je bil star komaj pet let.
A. Ender. Die Geschichte der Katholischen Kirche. str.790.
Nadaljnje branje
(nemško)
Anton Huonder: Der chinesische Ritenstreit. Xaverius, Aachen 1921.
Claudia von Collani (Hrsg.): Eine wissenschaftliche Akademie für China. Briefe des Chinamissionars Joachim Bouvet S.J. an Gottfried Wilhelm Leibniz und Jean-Paul Bignon über die Erforschung der chinesischen Kultur, Sprache und Geschichte. Steiner-Verlag Wiesbaden, Stuttgart 1989, ISBN 3-515-05186-4 (Studia Leibnitiana. Sonderhefte 18).
August Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
Viri
Dehergne, Joseph, S.J. (1973). Répertoire des Jésuites de Chine de 1552 à 1800. Rome: Institutum Historicum S.I. OCLC 462805295
Hsia, R. Po-chia. (2007). "The Catholic Mission and translations in China, 1583–1700" in Cultural Translation in Early Modern Europe (Peter Burke and R. Po-chia Hsia, eds.). Cambridge: Cambridge University Press. ISBN9780521862080ISBN0521862086; OCLC 76935903
Vito Avarello, L'oeuvre italienne de Matteo Ricci: anatomie d'une rencontre chinoise, Paris, Classiques Garnier, 2014, 738 pages. (ISBN978-2-8124-3107-4)
Knjige o njem
Strokovno slovstvo
Siegmund Günther (1890),»Schall von Bell, Adam«, Allgemeine Deutsche Biographie (ADB) (v nemščini), zv.30, Leipzig: Duncker & Humblot, str.556–557
Martin Gimm: Leben und Wirken von P. Adam Schall v. Bell – chronologische Übersicht zu seinem zeitlichen Umfeld. In: Deutsche China Gesellschaft Mitteilungsblatt 2008, Heft 2, S. 24–44.
Werner Neite (Hrsg.): Johann Adam Schall von Bell, SJ, 1591-1666. Ein Kölner Astronom am chinesischen Hof. Diözesanbibliothek, Köln 1992 (Ausstellungskatalog).
Eckart Roloff: Johann Adam Schall von Bell: Ein Kölner Missionar unterwegs in riskanter Mission für Kalender und Kanonen, Sonne und Mond. In: Eckart Roloff: Göttliche Geistesblitze. Pfarrer und Priester als Erfinder und Entdecker. Verlag Wiley-VCH, Weinheim 2010, ISBN 978-3-527-32578-8, S. 93–114 (mit Hinweisen auf Erinnerungsstätten, Archive, Verbände u. ä.). 2. aktualisierte Ausgabe 2012 (Paperback) ISBN 978-3-527-32864-2.
Manfred Spata: Wurde Adam Schall von Bell (1592–1666) in Glatz geboren? In: Archiv für schlesische Kirchengeschichte, Band 70, Aschendorff Verlag, Karlstadt (Main) 2012, S. 285–293, mit 3 Abb.
Ernst Stürmer: Meister himmlischer Geheimnisse – Adam Schall, Ratgeber und Freund des Kaisers von China. Verlag St. Gabriel, Mödling 1980, ISBN 3-85264-143-8.
Ernst Stürmer: Mit Fernrohr und Bibel zum Drachenthron. Adam Schall S.J. (1592-1666): Astronom, Freund und Ratgeber des Kaisers von China. Verlag tredition, Hamburg 2013.
Alfons Väth: Johann Adam Schall von Bell, SJ. Missionar in China, kaiserlicher Astronom und Ratgeber am Hofe von Peking 1592–1666. (Überarbeitung) Steyler Verlag, Nettetal 1991, ISBN 3-8050-0287-4.
Martin Gimm, Der Fall Prinz Rong im Prozeß gegen den Jesuitenpater Adam Schall in den Jahren 1664/65 in China, Harrassowitz Verlag, Wiesbaden 2018, ISBN 978-3-447-10985-7.
Uli Franz und Atandra Köster: Im Schatten des Himmels. Roman. dtv premium, München 2004, ISBN 3-423-20739-6.
Wilhelm Hünermann: Der Mandarin des Himmels. Das Leben des Kölner Astronomen P. Johann Adam Schall am Kaiserhof zu Peking. Theodor Oppermann, Hannover 1954.
Razvedrilo
1993 gab die Kölner Bank von 1867 als Nr. 6 der Reihe „Cöln Comic“ das 24-seitige Heft „Johann Adam Schall von Bell. Mandarin vun China“ heraus. Die Farbzeichnungen stammen von Martin Muster, die Texte (auf kölsch) von Gérard Schmidt.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Adam Schall
> encyclopédie [personnage > Johann Adam Schall von Bell Missionnaire allemand (Cologne 1592-Pékin 1666). Jésuite, astronome, il fut envoyé en Chine vers 1620. Il participa à la réforme du calendrier, construisit des instruments d'astronomie et fut même l'un des régents de la Chine de 1651 à 1661.]
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
.jpg)
Nemec
