2012
Leto From Wikipedia, the free encyclopedia
Remove ads
2012 (MMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Remove ads
Dogodki leta 2012, natančneje 21. decembra tega leta, so bili v javnosti predmet mnogih eshatoloških špekulacij, ki so temeljile na sodobnih interpretacijah mezoameriškega koledarja dolgega štetja. Te so segale od napovedi apokalipse (oz. sodnega dne v krščanstvu) do new age-ovskega verovanja v spiritualno preobrazbo človeštva na »višji nivo stvarstva«, ki naj bi se zgodila takrat.
Organizacija združenih narodov je 2012 proglasila za »leto kooperativ« in »leto trajnostne energije za vse«.
Remove ads
Dogodki
Januar – junij

- 13. januar – Razkošna italijanska potniška ladja Costa Concordia se zaradi malomarnosti in neodgovornosti kapitana Francesca Schittina, potopi ob obali otoka Giglio. Umre 32 ljudi.
- 23. januar – Evropska unija sprejme prepoved uvoza iz Irana zaradi nepopuščanja države pri razvoju jedrskih zmogljivosti.
- 31. januar – 433 Eros, drugi največji znani blizuzemeljski asteroid, prileti mimo Zemlje na razdalji 0,179 astronomske enote (26.778.019 km).
- 6. februar – ruska antarktična odprava oznani, da je njihova vrtina dosegla gladino jezera Vostok skoraj 4 km pod antarktičnim ledom.
- 10. februar – v državnem zboru Republike Slovenije je potrjena 10. vlada Republike Slovenije pod vodstvom premierja Janeza Janše.
- 29. februar – v Tokiu je končan Tokyo Sky Tree, najvišji stolp in druga najvišja zgradba na svetu.
- 13. marec – Encyclopædia Britannica po 244 letih preneha izhajati v tiskani obliki.
- 18. april – slovenski sindikati javnega sektorja organizirajo stavko javnega sektorja zaradi nestrinjanja s predvidenimi vladnimi varčevalnimi ukrepi.
- 12. maj – v južnokorejskem mestu Jeosu je odprta svetovna razstava Expo 2012.
- 18. maj – spletno socialno omrežje Facebook v prvi javni ponudbi delnic (IPO) zbere 16 milijard USD kapitala, kar je rekord med tehnološkimi podjetji.
- 25. maj – kapsula Zmaj podjetja SpaceX, ki jo je v vesolje ponesla raketa Falcon 9, se uspešno spoji z Mednarodno vesoljsko postajo kot prvo komercialno plovilo v zgodovini.
- 30. maj – posebno sodišče za Sierro Leone izreče nekdanjemu predsedniku Liberije Charlesu Taylorju 50-letno zaporno kazen za vojne zločine in zločine proti človeštvu med državljansko vojno v Sierri Leoneju kot prvemu voditelju, ki je bil obsojen za zločine izven svoje države.
- 6. junij – drugi in zadnji prehod Venere v tem stoletju.
- 12. junij – projekt TOP500 potrdi novi superračunalnik IBM Sequoia kot najzmogljivejši superračunalnik na svetu.
- 30. junij – rudišče živega srebra v Idriji je vpisano v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, skupaj s španskim Almadénom.
Julij – december

- 1. julij – Evropsko prvenstvo v nogometu se konča z zmago španske reprezentance.
- 4. julij – znanstveniki iz ekipe velikega hadronskega trkalnika oznanijo dokaz o obstoju delca z lastnostmi, ki se ujemajo s teoretičnimi lastnostmi Higgsovega bozona, zadnjega manjkajočega elementa standardnega modela fizike delcev.
- 5. julij – v Londonu je uradno odprt nebotičnik »Črepinja«, s 306 m višine takrat najvišja zgradba v Evropi.
- 18. julij – samomorilski napadalec izvede bombni napad na izraelske turiste na letališču v mestu Burgas, Bolgarija. V napadu umre 7 ljudi poleg napadalca, 32 je ranjenih.
- 27. julij – 12. avgust – 30. poletne olimpijske igre v Londonu.
- 6. avgust – Nasino robotsko vozilo Curiosity, del odprave Mars Science Laboratory, uspešno pristane na Marsu in prične z raziskavami površine.
- 22. avgust – Rusija po 19 letih pogajanj o vstopu postane članica Svetovne trgovinske organizacije.
- 23. avgust – v strmoglavljenju balona v okolici Iga umre šest ljudi, 26 je poškodovanih; najhujša letalska nesreča v zgodovini samostojne Slovenije.
- 25. avgust – sonda Voyager 1 zapusti Osončje in postane prvi predmet človeške izdelave, ki je vstopil v medzvezdni prostor.
- 11. september – po predvajanju oglasa za film, ki je prizadel verska čustva muslimanov, izbruhnejo protiameriški nemiri v Egiptu in Libiji, v katerih umre ameriški veleposlanik v Libiji ter trije člani osebja konzulata v Bengaziju.
- 14. oktober – avstrijski padalec Felix Baumgartner ob skoku z višine 39 km nad Roswellom v prostem padu z najvišjo hitrostjo 1342 km/h kot prvi človek prebije zvočni zid brez dodatnega pogona.
- 24. – 30. oktober – orkan Sandy, najširši atlantski orkan v zgodovini merjenj, divja po obalah severnega Atlantika; povzroči obsežno škodo na Karibih, Bahamih, v ZDA in Kanadi ter zahteva skoraj 200 žrtev.
- 6. november – hkratne volitve predsednika ZDA in predstavnike obeh domov ameriškega kongresa.
- 16. november – Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije oprosti obtožena hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača.
- 26. november – v Mariboru se zbere 10.000 ljudi na protestu proti županu Francu Kanglerju; manifestacija v naslednjih tednih preraste v serijo množičnih protestov proti politiki po vsej državi.
- 30. november – Generalna skupščina OZN podeli status nečlanice opazovalke Palestini, s čimer ji je posredno priznan status države.
- 2. december – v drugem krogu volitev predsednika Republike Slovenije prejme večino glasov Borut Pahor.
- 8. december – delegati na konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v Dohi sprejmejo podaljšanje obdobja veljavnosti kjotskega protokola do leta 2020.
- 21. december – mezoameriški koledar dolgega štetja zaključi »veliki cikel« 13 baktunov od datuma stvarjenja sveta po mezoameriški mitologiji.
Remove ads
Rojstva
Smrti



- Glej tudi: Kategorija:Umrli leta 2012
- 1. januar – Kiro Gligorov, makedonski politik (* 1917)
- 6. januar – Danilo Slivnik, slovenski novinar, urednik in politični analitik (* 1950)
- 16. januar – Edvard Ivanov, ruski hokejist (* 1938)
- 20. januar –
- Etta James, ameriška pevka (* 1938)
- Jiří Raška, češki smučarski skakalec (* 1941)
- 29. januar – Oscar Luigi Scalfaro, italijanski pravnik in politik (* 1918)
- 1. februar – Wisława Szymborska, poljska pesnica, nobelovka (* 1923)
- 12. februar – Whitney Houston, ameriška pevka in igralka (* 1963)
- 19. februar – Renato Dulbecco, italijansko-ameriški virolog, nobelovec (* 1914)
- 29. februar – Davy Jones, angleški glasbenik in igralec (* 1945)
- 10. marec – Frank Sherwood Rowland, ameriški kemik, nobelovec (* 1927)
- 11. april – Ahmed Ben Bella, alžirski politik in državnik (* 1918)
- 13. april – Mimi Malenšek, slovenska pisateljica in prevajalka (* 1919)
- 19. april – Valerij Vasiljev, ruski hokejist (* 1949)
- 10. maj – Carroll Shelby, ameriški dirkač, konstruktor in poslovnež (* 1923)
- 15. maj – Carlos Fuentes, mehiški pisatelj (* 1928)
- 18. maj – Dietrich Fischer-Dieskau, nemški baritonist in dirigent (* 1925)
- 20. maj – Robin Gibb, britanski pevec (* 1949)
- 25. maj – Edoardo Mangiarotti, italijanski sabljač (* 1919)
- 30. maj – Andrew Huxley, angleški fiziolog in biofizik, nobelovec (* 1917)
- 5. junij – Ray Bradbury, ameriški pisatelj (* 1920)
- 6. junij – Vladimir Krutov, ruski hokejist (* 1960)
- 9. junij – Ivan Minatti, slovenski pesnik in prevajalec (* 1924)
- 13. junij – William Standish Knowles, ameriški kemik, nobelovec (* 1917)
- 16. junij – Najef bin Abdul Aziz, savdski princ (* 1933)
- 3. julij – Sergio Pininfarina, italijanski oblikovalec (* 1926)
- 8. julij – Ernest Borgnine, ameriški igralec (* 1917)
- 13. julij –
- Polde Bibič, slovenski igralec (* 1933)
- Chiara Corbella Petrillo, italijanska laikinja in kandidatkinja za svetnico (* 1984)
- 23. julij – Sally Kristen Ride, ameriška fizičarka in astronavtka (* 1951)
- 31. julij – Gore Vidal, ameriški pisatelj in dramatik (* 1925)
- 19. avgust – Tony Scott, ameriški filmski režiser (* 1944)
- 25. avgust – Neil Armstrong, ameriški astronavt (* 1930)
- 8. september – Thomas Szasz, madžarski psihiater (* 1920)
- 18. september – Santiago Carrillo, španski politik (* 1915)
- 1. oktober – Eric Hobsbawm, britanski zgodovinar (* 1917)
- 15. oktober – Norodom Sihanuk, kamboški kralj (* 1922)
- 20. oktober – E. Donnall Thomas, ameriški zdravnik, nobelovec (* 1920)
- 7. november – Andrej Kokot, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik (* 1936)
- 25. november –
- Lars Valter Hörmander, švedski matematik (* 1931)
- Miran Trontelj, slovenski meteorolog (* 1940)
- 26. november – Joseph Murray, ameriški kirurg, nobelovec (* 1919)
- 5. december –
- Dave Brubeck, ameriški pianist (* 1920)
- Oscar Niemeyer, brazilski arhitekt (* 1907)
- 30. december – Rita Levi-Montalcini, italijanska nevrologinja in političarka, nobelovka (* 1909)
Remove ads
Nobelove nagrade
- fizika: Serge Haroche in David J. Wineland
- kemija: Robert Lefkowitz in Brian Kobilka
- fiziologija ali medicina: John B. Gurdon in Šinja Jamanaka
- književnost: Mo Jan
- mir: Evropska unija
- ekonomija: Alvin E. Roth in Lloyd S. Shapley
Wikiwand - on
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Remove ads