24. februar – delegacije 160 držav se udeležijo pogreba japonskega cesarja Hirohita.
3. marec – predsedstvo Jugoslavije razglasi izredne razmere na Kosovu in pošlje vojsko proti Albancem, ki demonstrirajo v podporo odstavljenem Azemu Vlasiju ter proti zmanjševanju avtonomije Kosova.
13. marec – huda magnetna nevihta povzroči razpad električnega omrežja Quebeca, ki oskrbuje 9 milijonov ljudi, severni siji so vidni vse do Teksasa na jugu.
15. marec – Izrael vrne nadzor nad mestom TabaEgiptu, s čimer se konča sedem let trajajoč ozemeljski spor med državama.
23. – 28. marec – v množičnih izgredih albanske skupnosti zaradi ustavnih sprememb v Jugoslaviji, ki ukinejo avtonomijo Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo, umre vsaj 29 ljudi.
24. marec – iz tankerja Exxon Valdez, ki je nasedel v Zalivu princa Williama na Aljaski, izteče za 240.000 sodčkov surove nafte in povzroči obsežno ekološko katastrofo.
15. april – zgodi se največja katastrofa na nogometnem štadionu v zgodovini, ko na štadionu Hillsborough zaradi prenatrpanosti umre 96 navijačev Liverpoola.
okrog 2 milijona prebivalcev baltiških držav oblikuje 600km dolgo človeško verigo preko vseh treh takratnih sovjetskih republik in zahteva neodvisnost.
27. september – predsedstvo SR Slovenije sprejme amandmaje k republiški ustavi, po katerih imajo republiški zakoni prednost pred zveznimi in ki razglašajo pravico do odcepitve.
17. oktober – V Zagrebu se na koncertu z naslovom Voljenom gradu, glasbene skupine Prljavo kazalište zbere okrog 300.000 ljudi. Gre za največje zgodovinsko zborovanje Hrvatov, ki posredno napove razpad skupne države in Domovinsko vojno.
23. oktober – madžarski predsednik Mátyás Szűrös razglasi Madžarsko republiko.
4. november – tajfun Gay opustoši jug Tajske in zahteva skoraj 1000 žrtev.
7. november – odstopi komunistična vlada Vzhodne Nemčije z izjemo Egona Krenza, ki ostane vodja države.
9. november – Günter Schabowski na novinarski konferenci pomotoma izjavi, da bodo spremembe pravil za potovanje med Zahodno in Vzhodno Nemčijo stopile v veljavo »takoj«. Množica Berlinčanov se zato zbere ob Berlinskem zidu in prvič po 28 letih izsili odprtje prehodov.
29. november – slovenska vlada prepove srbski»miting resnice«, napovedan za 1. december v Ljubljani, srbsko predsedstvo se odzove z ekonomskimi sankcijami.
6. december – Egon Krenz odstopi kot predsednik Državnega sveta Nemške demokratične republike, nasledi ga Manfred Gerlach kot prvi nekomunistični politik na tem položaju.