24. junij - Ker je meissenški mejni grof Albert I. Ponosni umrl brez naslednikov, se bogate marke polasti nemški kralj Henrik VI.
18. julij - Almohadski kalif Jakub al-Mansur odločujoče porazi kastiljsko vojsko pod vodstvom kralja Alfonza VIII.. Pot do zavzetja Toleda je odprta, vendar kalif te priložnosti ne izkoristi in se vrne v Seviljo. Namesto tega na obmejnem območju ustvari širok opustošeni pas.
Jakub al-Almansur prežene z dvora svojega zdravnika in vsestranskega učenjaka Ibn Rušda. Njegove knjige ukaže uničiti.
8. november - Posesti umrlega porenskega palatinskega grofa Konrada Hohenstaufna nasledi velfovski zet Henrik V. Braunschweigovski, sicer drugi sin Henrika Leva.
17. december - Po smrti grofa Baldvina V. Hainauškega podedujeta njegove posesti sinova: Baldvin grofiji Hainaut (VI.) in Flandrijo (IX.) ter Filip marko Namur.
Rhodrija ab Owaina, umrlega valižanskega kralja (polovice) žepne kraljevine Gwynedd, nasledi nečak Llywelyn Veliki.
1. junij - Bitka pri Šamkorju: zmaga Gruzijcev nad azerbajdžanskimi Eldenizi.
Egiptovski vladar Al-Aziz poskuša uničiti piramide v Gizi. Ker rušenja trajajo (pre)počasi, odneha. Začne z Mikerinovo piramido, najmanjšo od treh velikih[1]. Precej draga delovna sila zmore odstraniti zgolj po enega ali dva kamna na dan. Vse, kar naredijo, je velika vertikalna luknja na severni strani piramide. V ostali, večji piramidi ne posežejo.
Jeruzalemski kralj Henrik II. Šampanjski posreduje v sporu med armenskim kiklijskim knezom Leonom II. in ujetim antioškim knezom Bohemondom III. in doseže mirovni sporazum med njima.