31. marec - Vezelay, Burgundija: Bernard iz Clairvauxa pridiga pred zbranimi stanovskimi predstavniki o drugi križarski vojni.↓
→ Iz Francije se Bernard odpravi v Nemčijo. Kakor leta ←1096 sledijo pogromi Judov vzdolž Rena.
Med pogromi kölnski nadškof Arnold preganjanim Judom preda trdnjavo in jim dovoli, da se oborožijo.
Manj uspeha z zaščito Judov je imel mainški nadškof Henrik. Jude, ki jim je ponudil zatočišče, besna množica pred njegovimi očmi pobije.
Bernard nemudoma intervenira v krajih, kjer se pokoli dogajajo, in glavnega podžigalca pokolov, nekega francoskega meniha Rudolfa, pošlje nazaj v samostan.
Spodbujeni od napovedi nove križarske vojne, se okrepijo tudi napadi na muslimane na morju.
Genovčani prehitijo Pisance in oplenijo Baleare. Utrjene prestolnice na Majorki, kjer je sedež še zadnje almoravidske neodvisne taife, se raje izognejo.
Genovčani nato nadaljujejo z obleganjem Almerije, a ker ni hkratne podpore s kopnega, so neuspešni.↓
Genova in Barcelona skleneta politično in trgovsko zavezništvo.
Benečani se odločijo, da ne bodo sodelovali v tem križarskem pohodu. Papež Evgen III. izobči beneškega doža Pietra Polanija.
1. avgust - Ker ne zaupa svojima sinovoma, kijevski veliki knez Vsevolod II. v oporoki prestol zapusti svojemu bratu Igorju. Žal vazali ne zaupajo Igorju in ga odstavijo že po dveh tednih.↓
8. avgust - Danski kralj Erik III. Lam abdicira verjetno zaradi bolezni, ki mu je oteževala vladanje. Abdikaciji sledi državljanska vojna med sinovi Svenom, Knutom in Valdemarjem.
Azija
10. april - Umrlega korejskega kralja dinastije Gorjeo Indžonga nasledi sin Uidžong.
14. september - Mosulskega atabega Zengija umori njegov suženj. Mosul in Alep si razdelita Zengijeva sinova Saif ad-Din Ghazi I. (Mosul) in Nur ad-Din (Alep).
oktober - Edeški grof Joscelin II. za kratek čas ponovno zavzame Edeso, vendar si jo Nur ad-Din hitro povrne.
Seldžuški atabeg Ildeniz, ki vlada približno današnjemu Azerbajdžanu, osnuje od Bagdada neodvisno dinastijo Eldiguzidov.
Almohadi pod vodstvom kalifa Abd al-Mu'mina osvojijo celoten Maroko. Ostanek Almoravidov je zgolj s simbolično oblastjo omejen na prestolnico Marakeš. Na Majorki še naslednjega pol stoletja vztraja almoravidska veja Banu Ganija.
Abd al-Mu'min spremeni ograjeni samostan (ribat) v današnjem Rabatu v trdnjavo za nastanitev čet v džihadu proti Španiji, kar štejemo za ustanovitev mesta.
Sicilski admiral Jurij Antiohijski, ki je bil v službi kralja Rogerja II., osvoji Tripoli v Libiji, ki postane prestolnica novo osnovane normanske Kraljevine Afrike (Regno d'Africa) z Rogerjem II. kot kraljem.