14. september - Bizantinski general in vojskovodja Leon Tornikios se v Adrianoplu, kamor prebegne, razglasi za cesarja in skupaj s privrženci začne voditi upor proti cesarju Konstantinu IX. Monomahu. Ker razen slabo izurjene milice med Adrianoplom in Konstantinoplom ni druge vojske, je pot do prestolnice odprta. ↓
25. september → Leon Tronikos neuspešno oblega Konstantinopel. V treh dneh, kolikor je trajalo obleganje, cesarju Konstantinu IX. uspelo prepeljati vojsko, ki se je nahajala v Mali Aziji, čez Bospor. ↓
25. december → Bizantinski nesojeni uzurpator Leon Tornikios je izdan in nato oslepljen.
Ostalo
Velf III. Koroški prevzame od rimsko-nemškega cesarja Henrika III. v fevd Vojvodino Koroško in pa Mejno grofijo Verono.
Bitka pri Val-ès-Dunesu: normanski vojvoda Vilijem Bastard (kasneje bolj znan kot Vilijem Osvajalec) skupaj s francoskim kraljem Henrikom I. premaga uporne normandijske barone. Kljub zmagi je njegov položaj vojvode Normandije negotov.
Sveti sedež: po smrti papeža Klemena II., sicer cesarjevega spovednika izvoljenega slabo leto dni poprej, se za vrhovnega voditelja vseh kristjanov ob vojaški podpori toskanskega mejnega grofa Bonifacija III. z zasedbo Lateranske palače okliče (tokrat tretjič!) problematični Benedikt IX.. Na vatikanski listi papežev je vseeno priznan kot 150. papež po vrsti.
Po smrti strica Magnusa Dobrega, sicer norveškega in danskega kralja, na Norveškem zasede prestol Harald Hardrada, na Danskem pa Sven II. Estridsson.
28. december - Sundžong, 12. korejski kralj dinastije Gorjeo († 1083)