Zloženka
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zloženka je po SSKJ beseda, narejena z združitvijo dveh ali več polnopomenskih besed, navadno povezanih z veznim samoglasnikom.[1]
Jože Toporišič v Slovenski slovnici[2] glede na podstavo in obrazila loči štiri besedotvorne vrste. (Toporišič 2004, 156) Ena ob besedotvornih vrst je tudi zlaganje, ki ga opredeli kot postopek, v katerem se večdelna govorna podstava večinoma poveže z medpono -o-, -e, -i, z imenovalniško, tožilniško ali rodilniško končnico. Končnemu delu podstave je dodana ali pripona ali pa v njem nastopa kar oblika prvotne govorne podstave. (Toporišič 2004, 158)
Ada Vidovič Muha v monografiji Slovensko skladenjsko besedotvorje[3] zloženko definira kot tvorjenko z najmanj dvokorensko besedotvorno podstavo in obrazilom, ki je nastalo s pretvorbo slovničnega razmerja med predmetnopomenskima besedama v skladenjski podstavi ("nestavčna podredna besedna zveza /.../, katere predmetno- in slovničnopomenske sestavine so pretvorljive v tvorjenko." (Vidovič Muha 2011, 331)). Od drugih tvorjenk se razlikuje v besedotvorni podstavi in obrazilu. (Vidovič Muha 2011, 110)