Zgodovina Malte
From Wikipedia, the free encyclopedia
Malta je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju. Sestavlja jo 20 otokov in čeri, ki ležijo 93 km južno od Sicilije (Italija) in 288 km severno od Libije v severni Afriki. Stalno naseljena sta samo otoka Malta in Gozo (Għawdex). Otok Comino (Kemmuna) je naseljen samo občasno.
Malta je bila naseljena od leta 5900 pr. n. št.[1][2] Prvi prebivalci so bili kmetje. Njihove metode kmetovanja so tako degradirale zemljo, da so otoki postali neprimerni za bivanje. Otoke je okoli leta 3850 pred našim štetjem ponovno naselila civilizacija, ki je na svojem vrhuncu zgradila megalitske templje, ki spadajo med najstarejše ohranjene zgradbe na svetu. Njihova civilizacija je propadla okoli leta 2350 pr. n. št. Otoke so kmalu zatem naselili bronastodobni vojščaki.
Prazgodovina Malte se je končala okoli leta 700 pr. n. št., ko so otoke kolonizirali Feničani. Otokom so vladali do leta 218 pr. n. št., ko jih je premagala Rimska republika. Od 6. stoletja n. št. je na otoku vladalo Bizantinsko cesarstvo kot naslednik Rimskega cesarstva in po obleganju leta 870 n. št. Aglabidi iz severne Afrike. Malta je bila nekaj stoletij morda redko poseljena, dokler je v 11. stoletju niso ponovno naselili Arabci. Otoke je leta 1091 napadla normanska Grofija Sicilija, čemur je sledilo postopno pokristjanjevanje otokov. Na tej točki so otoki postali del Kraljevine Sicilije. Na njej so vladali fevdalni vladarji, vključno s Švabi, Aragonci in sčasoma Španci. Otoke je leta 1530 dobil v posest Malteški viteški red, ki jim je vladal kot vazal Kraljevine Sicilije. Leta 1565 je otoke poskušalo z velikim obleganjem zavzeti Osmansko cesarstvo, vendar je bila invazija odbita. Malteški viteški red je vladal Malti še več kot dve stoletji. Za to obdobje je bil značilen razcvet umetnosti in arhitekture ter splošni napredek v družbi. Red je bil izgnan, ko je prva francoska republika leta 1798 osvojila otoke in jih okupirala.
Po nekaj mesecih francoske vladavine so se Maltežani uprli in leta 1800 izgnali Francoze. Malta je postala britanski protektorat in leta 1813 de facto britanska kolonija. Otoki so postali pomembno britansko pomorsko oporišče in sedež glavnega štaba britanske Sredozemske flote. V zadnji četrtini 19. stoletja je prišlo do napredka v tehnologiji in financah. Leta 1882 je bila ustanovljena Anglo-Egipčanska banka, naslednje leto pa je začela delovati Malteška železnica. Leta 1921 je London podelil Malti samoupravo. Posledica tega je bila ustanovitev dvodomnega parlamenta, sestavljenega iz senata, ki je bil leta 1949 ukinjen, in izvoljene zakonodajne skupščine. Kronska kolonija Malta je bila v letih 1921–1933, 1947–1958 in 1962–1964 samoupravna.
Med drugo svetovno vojno je Malto močno napadalo italijansko in nemško letalstvo, vendar je vzdržala. Leta 1942 je otok za hrabro držo prejel Jurijev križ, ki je danes na zastavi in v grbu Malte.
Leta 1964 je Malta postala neodvisna članica Združenega kraljestva, znana kot Država Malta. Leta 1974 je postala republika in članica Skupnosti narodov. Od leta 2004 je članica Evropske unije.