Združitev Italije
From Wikipedia, the free encyclopedia
Združitev Italije (italijansko Risorgimento [risordžiménto] ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo. Večina zgodovinarjev označuje za začetek risorgimenta dunajski kongres leta 1815 in za konec priključitev Rima Kraljevini Italiji leta 1870.[1] Nekateri podaljšujejo dobo do konca prve svetovne vojne, ko je bilo s saintgermainskim sporazumom priključeno Italiji ozemlje današnje dežele Trentinsko - Zgornje Poadižje (Tridentinska Benečija) in Furlanija ter Julijska krajina ali nekdanje avstrijsko Primorje.[2]
Sama beseda risorgimento (= ponovno vstajenje) je danes splošno sprejeta kot oznaka tiste dobe, čeprav je njen prvotni romantični pomen (prebujenje ljudstev in stremljenje k enotnosti in sožitju), tipičen za retoriko 19. stoletja, že dolgo zapadel. Danes pomeni risorgimento le zgodovinsko obdobje, ki v političnem smislu obravnava širjenje Kraljevine Sardinije, za kulturo pa se istoveti z izredno literarno dejavnostjo tiste dobe. S tem v zvezi je vredno pripomniti, da se kulturni risorgimento pojavlja že v 18. stoletju, kar bi potrjevalo vpliv literature na prebivalstvo in posredno na politično dogajanje.