Združene države Amerike
država v Severni Ameriki / From Wikipedia, the free encyclopedia
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America [juːˈnaɪ.təd ˈsteɪʦ əv əˈmɛ.ɻɪ.kə]) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav). Država se razteza med Atlantikom na vzhodu ter Tihim oceanom na zahodu in si deli severno mejo s Kanado ter južno z Mehiko. Njena prestolnica je Washington, D.C.
Združene države Amerike United States of America
| |
---|---|
Geslo: E Pluribus Unum (angleško From Many, One, »Iz mnogih, eno«) (tradicionalno) In God We Trust (»V Boga zaupamo«) (od 1956 do danes) | |
Himna: The Star-Spangled Banner | |
Glavno mesto | Washington, D.C. 38°53′N, 77°02′W |
Največje mesto | New York |
Uradni jeziki | angleščina (de facto) |
Demonim(i) | Američan, Američanka |
Vlada | federativna ustavna republika |
• predsednik | Joe Biden (D) |
• podpredsednik | Kamala Harris (D) |
• predsednik predstavniškega doma | Kevin McCarthy (R) |
Neodvisnost | |
4. julij 1776 | |
• priznana | 3. september 1783 |
4. marec 1787 | |
Površina | |
• skupaj | 9.631.420 km2 (3.1) |
• voda (%) | 4,87 |
Prebivalstvo | |
• ocena 2024 | 301.693.000[1] (3.) |
• popis 2000 | 281.421.906 |
BDP (ocena 2006) | |
• skupaj (nominal.) | 13,77 bilijona USD (1.) |
• skupaj (PKM) | 13,049 bilijona USD (1.) |
• na preb. (nominal.) | 45.652 USD (8.) |
• na preb. (PKM) | $43.555 (3.) |
Gini (2020) | 48,5 |
HDI (2019) | 0,926 · 17. |
Valuta | ameriški dolar ($) (USD) |
Časovni pas | UTC −5 do −10 |
• poletni | UTC −4 do −10 |
Klicna koda | 1 |
Internetna domena | .us .gov .edu .mil |
1 Včasih so ZDA navedene na tretjem mestu. Položaj morda pripada Kitajski. |
Deželo zaznamuje več hiosnovnih dejavnikov: geografske značilnosti te tretje največje države na svetu, zgodovina, ki govori o ljudeh izpred 15 tisoč let in do danes, prebivalstvo, ki sestavlja družbo, kultura s tradicijo zlivanja priseljencev v samostojno kulturno entiteto, gospodarstvo in uprava. Zaradi vpliva, ki so ga ZDA razvile na vojaški, gospodarski, kulturni in politični ravni v svetu, je po propadu Sovjetske zveze govoriti o Združenih državah kot o edini svetovni supersili.
Eden najpomembnejših vidikov pri dojemanju pomena ZDA je njen učinek talilnega lonca. Tega simbolizira nacionalni moto E Pluribus Unum (slovensko Iz mnogih eno). Prvič je bil uporabljen za potrebo združevanja 13 britanskih kolonij v Severni Ameriki med ameriško revolucijo, nov pomen pa je dobil, ko so se v državo pričele prilivati mase migrantov. Ti so namreč morali najti skupne življenjske smernice in načela, kar je povzročilo zlivanje mnogoterih kultur v eno. Združene države so tako pred vsem drugim dežela imigrantov, ki so oblikovali novo kulturo. Uspešno povezovanje priseljencev v nacionalno celoto naj bi bilo doseženo z izenačenjem vseh državljanov, ki je bilo zagotovljeno v deklaraciji neodvisnosti ter v Ustavi ZDA. K takšnemu idealu pa naj bi dežela stremela tudi danes, saj še ni dosežen. Odtod izhaja tudi ameriška politična misel, ki so jo navedli očetje naroda: »Vsi ljudje se rodijo enaki in obdarjeni z neodtujljivimi pravicami do življenja, svobode ter iskanja sreče«.
Pojem »Amerika« je bil oblikovan v zgodnjem 16. stoletju, in sicer po Amerigu Vespucciju, italijanskem raziskovalcu in kartografu, ki je nedolgo za Kolumbom raziskoval obale Južne Amerike in potrdil obstoj novoodkrite celine. Celotno ime Združene države Amerike pa je bilo uradno prvič navedeno v Deklaraciji neodvisnosti iz leta 1776. Danes je uradno ime krajšano na Združene države (angleško United States), ZDA (angleško USA), v angleščini tudi The States ali US, v svetu zahodne kulture pa tudi le na ime Amerika. V preteklosti je bil za obe ameriški celini priljubljen naziv Columbia. Prebivalci ZDA so označeni za Američane, to ime je namreč le redko uporabljeno za prebivalce ostalih držav katere od Amerik.