Zaviralci histaminskega receptorja H2
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zaviralci histaminskega receptorja H2 ali H2-antagonisti so skupina protiulkusnih učinkovin, ki preprečijo vezavo histamina na histaminske H2-receptorje in zmanjšajo nastajanje želodčne kisline (npr. ranitidin, cimetidin).[1] Pred uvedbo zaviralcev protonske črpalke so se zaviralci histaminskega receptorja H2 uporabljali pogosteje, vendar se njihova učinkovitost hitro zmanjša zaradi razvoja tahifilaksije in so zato zaviralci protonske črpalke učinkovitejša in danes pogosteje uporabljena zdravila.[2]