![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/b/b2/Nadgarstek_%2528ubt%2529.jpeg/640px-Nadgarstek_%2528ubt%2529.jpeg&w=640&q=50)
Zapestje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zapéstje je del zgornjega uda na pregibu med podlaktom in roko (v ožjem pomenu besede).[1] Sestavljeno je iz osmih zapestnih koščic, ki so razdeljene v proksimalno (čolnič, lunica, trivogelnica in grašek) in distalno vrsto (velika mnogovogelnica, mala mnogovogelnica, glavatica in kaveljnica).[2] V zapestju so tri vrste sklepov: radiokarpalnih (med koželjnico in proksimalno vrsto zapestnic), medkarpalnih (med posameznimi zapestnicami) in karpometakarpalnih (med dlančnicami in zapestnicami).[2] Prehod v zapestju za kite flektornih mišic prstov, ki ga omejujejo zapestne kosti in flektorni retinakulum, se imenuje zapestni prehod (karpalni kanal).[3] Gre za kostno-vezivno ožino, skozi katerega med drugim potuje središčni živec, in sicer neposredno pod flektornim retinakulumom, ter kite mišic upogibalk prstov.[4]
Zapestje | |
---|---|
![]() Slika zapestja. | |
![]() Zapestne kosti. | |
Podrobnosti | |
Identifikatorji | |
Latinsko | carpus[1] |
MeSH | D014953 |
TA | A01.1.00.026 |
FMA | 24922 |
Anatomska terminologija |
Zapestje je bistvenega pomena za optimalno delovanje prstov roke ter je poleg rame in komolca pomembno pri postavitvi roke in prstov v prostoru.[5]
Bolečina v zapestju je lahko posledica različnih stanj, kot so tendovaginitis, sindrom karpalnega kanala, poškodbe vezi, ganglion in degenerativni artritis. Vzrok so lahko tudi prirojene deformacije.[5]