![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/41/Armenian_dialects%252C_Adjarian_1909.png/640px-Armenian_dialects%252C_Adjarian_1909.png&w=640&q=50)
Zahodna armenščina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zahodna armenščina (zahodnoarmensko Արեւմտահայերէն, latinizirano: Arevmdahayeren [ɑɾɛvmədɑhɑjɛˈɾɛn])[lower-alpha 1] je ena od dveh standardiziranih[2] oblik sodobne armenščine, druga pa je vzhodna armenščina. Zahodno armenski jezik temelji predvsem na istanbulskem armenskem narečju, medtem ko vzhodno armenski jezik temelji na erevanskem armenskem narečju.
Zahodna armenščina | |
---|---|
Արեւմտահայերէն (Arevmdahayerēn) | |
Materni jezik | Turčija (Armensko višavje), Ciper, Libanon, Sirija |
Št. maternih govorcev | 1,6 milijonov (2019)e27 |
indoevropski
| |
Pisava | armenska abeceda (skoraj vedno v klasični armenski ortografiji) |
Jezikovne oznake | |
ISO 639-3 | hyw |
Linguasphere | 57-AAA-ac |
![]() Zemljevid armenskih narečij v začetku 20. stoletja: -gë narečja, ki ustrezajo zahodno armenskemu jeziku, so označena z rumeno barvo. | |
![]() | |
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov. |
Pred začetkom 20. stoletja so v Osmanskem cesarstvu govorili tudi različna zahodnoarmenska narečja, predvsem v vzhodnih regijah, kjer so zgodovinsko živeli Armenci. Te regije so bile znane kot Zahodna Armenija. Danes obstaja več različic zahodno armenskega jezika, ki jih govorijo ljudje različnih skupnosti. Na primer:
- hemšetsko narečje govorijo ljudstva Hemšinov[3]
- narečja Armencev iz Kessaba, Latakije in Jisr al-Šughura v Siriji, Andžarja v Libanonu ter Istanbula in Vakıflıja v Turčiji (del narečja "Sueidia").
- Sasunsko in muško narečje v nekaterih vaseh v sodobni Armeniji, kot sta Bazmaberd in Sasnašen.
- Kilikijsko narečje se govori na Cipru, kjer se poučuje v armenskih šolah (Nareg), in je prvi jezik približno 3.000 ljudi armenskega porekla.
Oblike karinskega narečja zahodno armenskega jezika govorijo v severni Armeniji, predvsem v Gjumriju, Artiku, Akhurjanu in okoli 130 vaseh v provinci Širak.[4] Prav tako ga govorijo Armenci v provinci Samtskhe–Javakheti v Gruziji (Akhalkalaki, Akhaltsikhe).[5]
Zahodno armenski jezik je večinoma jezik diaspore in ni uradni jezik nobene države, se sooča z izumrtjem, saj njegovi domači govorci zaradi pritiskov da bi se asimilirali v države gostiteljice, saj njegovi naravni govorci izgubljajo tekoče znanje zahodne armenščine. Po podatkih Ethnologue je 1,58 milijona naravnih govorcev zahodne armenščine, predvsem v Turčiji, Armeniji, Gruziji, Libanonu in Iraku. Jezik je klasificiran kot ogrožen (stopnja 6b), kar pomeni, da je prenos jezika med generacijami moten.[6]