Zaščita sluha
razločitvena stran Wikimedie / From Wikipedia, the free encyclopedia
Zaščita sluha je postopek, pri katerem obvarujemo ušesni organ pred hrupom, kateri vodi k naglušnosti in izgubi sluha. Okvara sluha zaradi hrupa je običajno posledica dolgotrajne izpostavljenosti visokim ravnem hrupa. Lahko pa nastopi okvara sluha tudi zaradi ene ali več krajših izpostavljenosti visokim ravnem hrupa, ki so poškodovale slušni organ. Okvara sluha je lahko je začasna ali trajna. Če je oseba dalj časa izpostavljena visokim ravnem hrupa, se njen sluh postopoma poslabšuje. Najprej ne zaznava več visokofrekvenčnih zvokov. Če se izpostavljenost nadaljuje, pa se pojavijo tudi težave pri zaznavanju zvokov z nizko frekvenco. Do okvare sluha pride tudi zaradi izpostavljenosti kratkotrajnemu, impulznemu hrupu. Akustična travma je nenadna okvara sluha zaradi zelo glasnega hrupa (npr. strela iz puške, eksplozije,...). Dokazano je, da lahko zvok nad 80 dB pri osemurni izpostavljenosti na delovnem mestu ali v prostem času trajno uniči ali poškoduje slušne celice. V primeru, da se nahajamo v območju kjer je povečana jakost zvoka (hrupa)(kot na primer: koncert, območje letala, vlaka, strelišče, pasji lajež, glasna vozila s prirejenimi dušilci zvoka, kovinska industrija, gradbena mehanizacija), da izberemo takšno zaščito sluha, ki najbolje ustreza trenutni situaciji. Poškodbe sluha se največkrat niti ne zavedamo, saj je to edina poškodba ki v času nastanka poškodbe ne boli.