Slušna prizadetost
delna ali popolna odpoved sluha / From Wikipedia, the free encyclopedia
Slušna prizadetost, tudi okvara sluha, pomeni, da oseba ne more tako dobro slišati kot oseba brez težav s sluhom.[2] Gluhec sliši le malo ali sploh nič.[3] Do izgube sluha lahko pride le na enem ušesu ali pa na obeh.[3] Pri otrocih lahko težave s sluhom vplivajo na sposobnost za učenje jezika, pri odraslih pa so lahko vzrok za težave pri delu.[4] Pri nekaterih ljudeh, še posebej pri starejših, izguba sluha lahko vodi do osamljenosti.[3] Do izgube sluha lahko pride začasno ali pa trajno..
Okvara sluha | |
---|---|
Sopomenke | naglušnost; anakusis je gluhost, tj. stoodstotna odsotnost sluha[1] |
mednarodni simbol za gluhost in naglušnost | |
Specialnost | otorinolaringologija |
Klasifikacija in zunanji viri | |
MKB-10 | H90–H91 |
MKB-9 | 389 |
DiseasesDB | 19942 |
MedlinePlus | 003044 |
eMedicine | article/994159 |
MeSH | D034381 |
Izguba sluha ima lahko številne vzroke, kot so genetika, staranje, izpostavljenost hrupu, nekatere okužbe, zapleti ob porodu, travme ušes in nekatera zdravila ali toksini,. Pogosto obolenje, ki vodi do slabšanja sluha, so kronične okužbe ušes. Nekatere okužbe med nosečnostjo, tako sifilis in rdečke, lahko tudi povzročijo naglušnost. Slušna prizadetost je stanje, ko pri testu sluha oseba na najmanj enem ušesu ne sliši 25 decibelov.[3] Test za pomanjkljiv sluh se priporoča za vse novorojenčke.[4]Izgubo sluha je mogoče opredeliti kot blago, zmerno, zmerno hudo, hudo, ali globoko.[3] Obstajajo tri glavne vrste izgube sluha, in sicer prevodna izguba sluha, senzorično nevralna izguba sluha in mešana izguba sluha.[5]
Pol primerov slušne prizadetosti je mogoče preprečiti. in sicer s cepljenjem, pravilno nego med nosečnostjo, izogibanjem glasnemu hrupu in izogibanjem določenim zdravilom.[3] Svetovna zdravstvena organizacija si prizadeva omejiti izpostavljenost hrupu in priporoča, da mladi osebnih avdio predvajalnikov ne uporabljajo več kot eno uro na dan.[6] Zgodnje odkritje in podpora sta posebno pomembna pri otrocih. Mnogim pomagajo slušni pripomočki, znakovni jezik, polžasti vsadki in podnapisi. Branje ustnic je tudi ena od uporabnih veščin, ki pridejo nekaterim prav. Dostop do slušnih aparatov pa je na mnogih področjih omejen.[3]
V letu 2013 je na svetu bilo slušno prizadetih 1,1 milijarde ljudi.[7] Povzroča invalidnost pri 5 % (360 do 538 milijonov) in zmerno do hudo invalidnost pri 124 milijonih.[3][8][9] Med osebami z zmerno do hudo invalidnostjo je 108 milijonov živi v deželah z nizkim oziroma srednjim dohodkom.[8] Pri 65 milijonih je sluh že prizadet od otroštva dalje.[10] Ljudje, vešči znakovnega jezika, se štejejo za člane člani gluhe kulture in se nimajo za bolne, temveč drugačne.[11] Večina ljudi iz gluhe kulture se nasprotujejo poizkusom, gluhost zdraviti s[12][13][14] in ve nekaterih družbah gledajo na polžaste vsadke kot poskus, spodkopati njihovo kulturo.[15] Na izraz slušna prizadetost se pogosto gleda negativno, ker poudarja nekaj, česar ljudje niso zmožni.[11]