Würzburška rezidenca
From Wikipedia, the free encyclopedia
Würzburška rezidenca (nemško Würzburger Residenz) je palača v Würzburgu v Nemčiji. Pri gradnji sta sodelovala Johann Lukas von Hildebrandt in Maximilian von Welsch, predstavnika avstrijskega/južnonemškega baročnega sloga, pa tudi Robert de Cotte in Germain Boffrand, ki sta bila privrženca francoskega sloga. Balthasar Neumann, dvorni arhitekt würzburškega škofa, je bil glavni arhitekt rezidence, ki sta jo leta 1720 naročila knezoškof Würzburga Johann Philipp Franz von Schönborn in njegov brat Friedrich Carl von Schönborn, dokončana pa je bila leta 1744. Beneški slikar Giovanni Battista Tiepolo je s pomočjo sina Domenica poslikal freske v stavbi.
Würzburška rezidenca | |
---|---|
Würzburger Residenz | |
Splošni podatki | |
Tip | palača |
Arhitekturni slog | Baročna arhitektura |
Naslov | Residenzplatz 2, 97070 Würzburg |
Država | Nemčija |
Koordinati | 49°47′34″N 9°56′19″E |
Začetek gradbenih del | 1720 |
Dokončano | 1744 (glavna struktura) 1780 (notranjost) |
Lastnik | Bavarska uprava državnih palač, vrtov in jezer |
Spletna stran | |
Residence page at Bavarian Administration of State-Owned Palaces, Gardens and Lakes | |
Unescova svetovna dediščina | |
Uradno ime | Würzburg Residence with the Court Gardens and Residence Square |
Varovalni pas | 25,0685 ha |
Kriterij |
|
Referenca | 169bis |
Vpis | 1981 (5. zasedanje) |
Razširitve | 2010 |
Notranjost, ki velja za mojstrovine baročne/rokokojske ali neoklasicistične arhitekture in umetnosti, vključuje veliko stopnišče, kapelo in cesarsko dvorano. Stavbo naj bi Napoleon poimenoval »največje župnišče v Evropi«.[1]:52 Med drugo svetovno vojno je bila močno poškodovana zaradi zavezniškega bombardiranja, obnova pa je potekala od leta 1945. Od leta 1981 je rezidenca na Unescovem seznamu svetovne dediščine kot priznanje za izjemno baročno umetnost, oblikovanje in arhitekturo.[2]