Waitangi
kraj na skrajnem severu Nove Zelandije / From Wikipedia, the free encyclopedia
Waitangi (/waɪˈtæŋi/ wy-TANG-ee[3] ali /ˈwaɪtəŋi/ WY-təng-ee, maorsko: [ˈwaitaŋi]) je kraj na severni strani reke Waitangi v Bay of Islands, 60 kilometrov severno od Whangareija, na Severnem otoku Nove Zelandije. Je v bližini mesta Paihia, s katerim je povezan z mostom blizu izliva v reko Waitangi. Medtem ko Statistični urad Nove Zelandije in NZ Post menita, da je južna meja Waitangija reka in estuarij, pri čemer je območje južneje del Paihie, se območje ob zalivu Te Tī, neposredno južno od reke, včasih imenuje del Waitangi.
Waitangi | |
---|---|
Te Whare Rūnanga, izrezljana hiša za srečevanja na Waitangi Treaty Grounds | |
Koordinati: 35°15′58″S 174°4′48″E | |
Država | Nova Zelandija |
Regija | Northland |
Okrožje | Far North |
Ward | Bay of Islands/Whangaroa |
Sedež | Te Tai Tokerau |
Površina | |
• Skupno | 17,19 km2 |
Prebivalstvo (junij 2023)prebivalcev[1] | |
• Skupno | 60 |
• Gostota | 3,5 preb./km2 |
Waitangi je ime v maoršćini, ki pomeni 'hrupne vode' ali 'jokajoče vode', verjetno se nanaša na slapove Haruru na reki Waitangi.[2]
Pogodba iz Waitangija je bila prvič podpisana v Waitangiju 6. februarja 1840. To je tudi kraj, kjer je bila pet let prej, 28. oktobra 1835, podpisana Deklaracija o neodvisnosti Nove Zelandije. Ta dokument je naslednje leto ratificirala britanska krona (1836).