Võrtsjärv
Jezero v Estoniji From Wikipedia, the free encyclopedia
Võrtsjärv (nemško Wirzsee) je jezero v južni Estoniji s površino 270 km².
| Võrtsjärv | |
|---|---|
 | |
.png)  Võrtsjärv | |
| Lega | Estonija |
| Glavni dotoki | Väike Emajõgi Tänassilma Õhne Tarvastu |
| Glavni odtoki | Emajõgi |
| Površina porečja | 3.100 km² |
| Države porečja | Estonija, Latvija |
| Površina | 270 km² |
| Povp. globina | 2,7 m |
| Maks. globina | 6 m |
| Količina vode | 0,8 km³ |
| Dolžina obale1 | 96 km |
| Gladina (n.m.) | 33,7 m |
| 1 Dolžina obale ni vedno enako izmerjena. | |
Je drugo največje jezero v Estoniji (za jezerom Peipus)[1] in največje med jezeri, ki se v celoti nahajajo v državi. Plitko jezero je na nadmorski višini 33,7 m. Iz njega v jezero Peipus teče reka Emajõgi.
Jezerska kotlina je obstajala že pred zadnjo ledeno dobo, nato pa so jo ledeniki preoblikovali z erozijo jezerske stene in ga delno zapolnili z nanosi. V sedanji obliki jezero obstaja od srednjega holocena.[2]
Prvič je omenjeno v Henrikovi Livonski kroniki, kjer je najti pod imenom Worcegerwe.[3]
Sorazmerno nizke obale jezera so na jugu močvirnate, na severu pa peščene.[4] Na vzhodni obali ima v bližini vasi Tamme obala klife; v njih so našli številne fosile devonskih rib, ki so jih primerjali s podobnimi fosili na Škotskem.[5]
Na južnem koncu jezera je nekaj majhnih otokov. Od teh sta samo Tondisaar in Pähksaar ves čas obdana z vodo, Ainsaar postane ob nizki vodi polotok, Heinassaar pa visoka voda potopi.[4] To je posledica nihanja gladine jezera, ki ima povprečno letno amplitudo 1,4 m; to je približno polovico povprečne globine 2,8 m. Od približno novembra do aprila je jezero zaledenelo.[6]
Na severovzhodnem koncu jezera je naravni rezervat Alam-Pedja, največji naravni rezervat v Estoniji.
V jezeru živi približno 35 vrst rib, od katerih je nekaj komercialno pomembnih. Po upadu dragocenih vrst v 1950-ih in 1960-ih so uveljavljeni ohranitveni ukrepi izboljšali položaj. Danes letno ulovijo okoli 400 t rib.[4]
Jezero Võrtsjärv je glavni dom za jegulje v Estoniji. Vendar je ribolov v celoti odvisen od obnove staleža z gojenimi jeguljami (Leptocephalus),[7][8] saj se jegulje selijo in se ne vračajo več v zadostnih količinah. Zaradi upadanja števila naravnih jegulj je Svet za kmetijstvo in ribištvo Evropske unije leta 2017 odločil za trimesečno prepoved ribolova jegulj v Baltskem zalivu med časom selitve jegulj. Ulov v Baltskem morju je v zadnjem obdobju znašal le 700 kg, v jezeru Võrtsjärv povprečno pa 10,2–13,3 t na leto.[9]
Jezero in mokrišča okoli njega so tudi pomembno bivališče za ptice, pa tudi okolje, kjer ptice selivke počivajo. Okoli jezera so zabeležili 213 vrst ptic.[6] V zadnjih desetletjih se je evtrofikacija jezera povečala, kar ima škodljive učinke na biološko raznovrstnost.[10] Vzrok za to naj bi bila v glavnem kombinacija slabo prečiščenega dotoka odpadnih vod in pritoka fosforja in nitratov iz kmetijstva. Poleg tega se zdi, da podnebna nihanja močneje vplivajo na jezero zaradi njegove plitvosti.[11]
Področje kot cilj za mednarodni turizem je malo poznano, poslabšana kakovost vode pa predstavlja težave za razvoj tako ribištva kot turizma.[6] Vendar pa je bilo jezero Võrtsjärv leta 2010 izbrano za Evropsko destinacijo odličnosti.[12] Na vzhodni obali jezera je center za obiskovalce in muzej.[13]
Leta 2016 je bilo zamrznjeno jezero gostitelj svetovnega prvenstva WISSA v sankanju na ledu.[14]
Stražni stolp Jõesuu na severni obali jezera Võrtsjärv
Obala Võrtsjärv olje na platnu, avtor Konrad Mägi, 1917
Strmi breg pri Tamme
Limnološki center Võrtsjärv, del estonske univerze za žive vede v Vehendi
Wikiwand in your browser!
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
