Vranje, Srbija

Za druge pomene glej Vranje.

Vranje (izvirno srbsko Врање) je mesto Srbiji. z okoli 50.000 prebivalci. Leži na skrajnem jugu oz. jugovzhodu države v Vranjski kotlini med Kosovom, Bolgarijo in Makedonijo ter je upravno, kulturno in gospodarsko središče Pčinjskega okraja, pa tudi Vranjske pravoslavne metropolije.

Vranje Врање
Mesto
Pogled na Vranje
Zastava Grb
Vranje Zemljepisna lega v Srbiji
42°33′15″N 21°53′50″E
Država	Srbija
Okraj	Pčinjski upravni okraj
Mesto	Vranje
Nadm. višina	487 m
Prebivalstvo  (2011)[1]
• Skupno	55.138
Poštna številka	17500 Vranje
Klicna koda	+381 (0) 17
Avtomobilska oznaka	VR
Spletna stran	www.vranje.org.rs

Geografija

Vranje je središče Pčinjskega upravnega okraja, ki ga sestavljajo občine Bosilegrad, Bujanovac, Vladičin Han, Preševo, Surdulica in Trgovište ter Mesto Vranje; k slednjemu poleg samega Vranja spada tudi Vranjska Banja. Vranje leži na severozahodu Vranjske kotline na levem bregu Južne Morave, ob vznožju hribov Pljačkovica (1231 m nm. v.), Krstilovica (1154 m) in Pržar (731 m).

Mesto leži okoli 40 kilometrov od makedonske, 70 kilometrov od bolgarske in 20 kilometrov od kosovske^{[lower-alpha 1]} meje. Od Beograda je oddaljeno okoli 340 kilometrov, od Niša 110 in od Skopja 100 kilometrov.

Zgodovina

V starih listinah se kraj prvič omenja v 12. stoletju. V časih Osmanskega cesarstva je bilo Vranje pomembno križišče poti iz Srbije v Makedonijo in Bolgarijo z delavnicami orožja in drugih kovinskih izdelkov. Izpod turške oblasti je bilo Vranje osvobojeno leta 1878. Kraj je znan po značilni balkanski kulinariki in arhitekturi. Ohranjeni so številni kulturni spomeniki iz turških časov (haman-turško kopališče, turški most, vodnjak Đorenka, dva pašina dvorca, pravoslavna cerkev z lepim ikonostasom in drugo). V Vranju stoji rojstna hiša pisatelja Borisava Stankovića.^[2]

Demografija

V Vranju je ob popisu leta 2011 živelo 55 138 prebivalcev.^[1]

Pregled števila prebivalcev po letih
1948	1953	1961	1971	1981	1991	2002	2011
11 252	13 465	17 999	28 613	44 094	51 818	55 052	55 138

Etnična sestava po popisu iz leta 2011
Srbi			50.562	91,70%
Romi			2.750	4,75%
Bolgari			458	0,83%
Makedonci			214	0,39%
Črnogorci			45	0,08%
Goranci			43	0,08%
Hrvati			27	0,05%
Jugoslovani			15	0,03%
Muslimani			15	0,03%
Albanci			11	0,02%
Slovaki			7	0,01%
Slovenci			6	0,01%
Madžari			5	0,01%
Bošnjaki			4	0,01%
Ostali			42	0,08%
Regionalna pripadnost			7	0,01%
Neopredeljeni			610	1,10%
Neznano			356	0,64%

Viri in opombe

1. Kosovo je predmet ozemeljskega spora med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo. Po neuspešnih pogajanjih o ustavnem statusu Kosova pod pokroviteljstvom Združenih narodov je 17. februarja 2008 prehodna kosovska vlada enostransko razglasila neodvisnost od Srbije, vendar Srbija še vedno šteje Kosovo kot lastno avtonomno pokrajino. Kosovo mednarodno priznava 97 od 193 članic Združenih narodov.

1. Popis stanovništva, domaćinstava i stanova 2011. u Republici Srbiji: Nacionalna pripadnost (PDF) (v srbščini in angleščini). Beograd: Republički zavod za statistiku. 2012. str. 84. ISBN 978-86-6161-025-7.
2. Enciklopedija leksikonografskog zavoda, knjiga 7. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1964.

Glej tudi

• seznam naselij v Srbiji