človeški virus iz rodu Erythroparvovirus From Wikipedia, the free encyclopedia
Virus B19 ali parvovirus B19 (tudi eritrovirus B19[1]) je virus iz družine parvovirusov, ki pri otrocih povzroča peto bolezen (infekcijski eritem), okužbo plodu in posledične okvare.[2] Gre za prvi odkriti in do leta 2005 edini poznani humani parvovirus.[3][4] Leta 1975 ga je po naključju odkrila avstralska virologinja Yvonne Cossart.[4][5] Ime je dobil po oznaki petrijevke (B19), v kateri so ga odkrili.[4][6]
Virus B19 | ||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Elektronski mikroskopski posnetek parvovirusov v krvi. | ||||||||
Razvrstitev virusov | ||||||||
| ||||||||
Eritrovirusi spadajo v družino majhnih virusov DNK, poimenovano parvovirusi.[7] Gre za virus ikozaedrične oblike brez virusne ovojnice, ki vsebuje dednino v obliki enojnoverižne DNK. Na obeh koncih molekule DNK se nahaja palindromsko zaporedje, ki tvori lasnično zanko. Lasnična zanka na 3'-koncu predstavlja začetni oligonukleotid za DNK-polimerazo.[8] Eritrovirusi so dobili ime po sposobnosti, da v kostnem mozgu napadejo predhodniške celice rdečih krvničk (eritrocitov).
Virus se primarno prenaša kapljično, vendar so že poročali tudi o prenosu s krvjo.[9] Verjetnost okužbe pri stiku z okuženo osebo v istem gospodinjstvu je okoli 50%, pri stikih otrok v razredu pa še za pol manjša.[4][10]
Simptomi se pojavijo po 4 do 28 dneh po izpostavljenosti virusu[11] in trajajo okoli 1 teden. Okužena oseba z normalno delujočim imunskim sestavom je kužna do pojava simptomov, kasneje pa kažejo podatki, da ne.[12] Posamezniki s prisotnimi protitelesi IgG proti virusu B19 so načeloma imuni na ponovno okužbo, vendar v manjšini primerov lahko do nje ponovno pride.[13] Okoli polovica odraslih je imuna na okužbo zaradi izpostavljenosti v preteklosti.
Virus B19 povzroča okužbe le pri ljudeh, med tem ko parvovirusi, ki napadajo mačke in pse, ne okužijo človeka. Proti virusu B19 cepivo ne obstaja,[14] vendar so v preteklosti že raziskovali njegov razvoj.[15]
Peta bolezen ali infekcijski eritem je le ena od pojavnih oblik okužbe z virusom B19. Prizadene lahko ljudi katerekoli starosti, vendar je najpogostejša pri otrocih, starih od 6 do 10 let. Ime peta bolezen izhaja iz dejstva, da je šlo za peto po vrsti opisano bolezen, ki povzroča rožnatordeči izpuščaj.
Po določeni inkubacijski dobi po okužbi (največkrat 4 do 14 dni) se pri bolniku razvije bolezen. Kaže se predvsem s povišano telesno temperaturo in utrujenostjo, virus pa je v največji količini prisoten v krvi. Po pojavu simptomov bolnik praviloma ni več kužen.[14]
Po neznačilnem kratkotrajnem vročinskem obdobju s kašljem, bolečinami v mišicah in konjunktivitisom sledi po krajšem presledku nenaden pojav rdečkastega izpuščaja na obrazu, ki ima dvignjene robove, po nekaj dnevih pa še izbruh makulopapuloznega izpuščaja po telesu in udih.[16]
Virus B19 lahko pri bolnikih z aidsom povzroči kronično slabokrvnost, ki pa jo zdravniki pogosto spregledajo. Pri nekaterih bolnikih se je ko učinkovito izkazalo zdravljenje z eritropoetinom ali intravenskim dajanjem imunoglobulina. Pri bolnikih z okužbo s HIV-om lahko uvedba protiretrovirusnega zdravljenja sproži vnetno reakcijo zaradi okužbe z virusom B19.[17]
Pri odraslih in verjetno tudi pri nekaterih otrocih lahko virus B19 povzroči seronegativni artritis, ki je praviloma enostavno obvladljiv s protibolečinskimi zdravili. Po okužbi z virusom B19 imajo ženske dvakrat tolikšno tveganje za pojav artritisa kot moški. Verjetno je do 15 % vseh novih primerov artritisa posledica okužbe z virusom B19; stik z okuženim bolnikom, ugotovljen v anamnezi, in serološki izvidi običajno potrdijo diagnozo.[12] Tovrstni artritis ne napreduje v druge oblike artritisa. Praviloma simptomi v sklepih trajajo 1 do 3 mesece, pri 10–20 % bolnikov pa lahko trajajo tudi več mesecev.[4][14]
Sicer pride med okužbo z virusom B19 do zavrtja eritropoeze (tvorbe rdečih krvničk) pri večini bolnikov, vendar je to nevarno zlasti pri bolnikih s srpastocelično anemijo ali dedno sferocitozo, ki so veliko bolj občutljivi na zmanjšanje eritropoeze zaradi krajše življenjske dobe njihovih rdečih krvničk. Prehodno nenadno izginotje rdečih krvničk v kostnem mozgu se imenuje aplastična kriza in se zdravi s transfuzijami krvi.[4][14]
Okužbo z virusom B19 pri nosečnicah povezujejo s plodovo vodenico (fetalnim hidropsom) zaradi hude oblike slabokrvnosti ploda. V nekaterih primerih povzroči nehoteni splav ali rojstvo mrtvorojenca.[14][18]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.