Vinorelbin
From Wikipedia, the free encyclopedia
Vínorelbín (NVB), pod zaščitenim imenom Navelbine in drugimi, je citostatik, ki se uporablja za zdravljenje več vrst raka,[3][4] kot sta rak dojke in nedrobnocelični pljučni rak.[3] Uporablja se intravensko ali peroralno (skozi usta).[3][1]
Klinični podatki | |
---|---|
Blagovne znamke | Navelbine |
AHFS/Drugs.com | monograph |
MedlinePlus | a695013 |
Nosečnostna kategorija | |
Način uporabe | intravensko, skozi usta[1] |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status | |
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 43 ± 14 % (peroralno)[2] |
Vezava na beljakovine | 79−91 % |
Presnova | v jetrih (preko CYP3A4) |
Razpolovni čas | 27,7−43,6 h |
Izločanje | z blatom (46 %) in sečem (18 %) |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C45H54N4O8 |
Mol. masa | 778,95 g·mol−1 |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Najpogostejši neželeni učinki, ki jih povzroča vinorelbin, so med drugim zaviranje delovanja kostnega mozga, bolečina na mestu injiciranja (pri intravenski uporabi), bruhanje, utrujenost, šibkost spodnjih udov (pri dolgotrajni uporabi), driska …[3] Med hude neželene učinke spada zadihanost.[3][5] Uporaba med nosečnostjo lahko škoduje plodu.[3] Vinorelbin spada med učinkovine iz skupine alkaloidov rožnatega zimzelena (alkaloidov vinka).[1] Njegovo citostatično delovanje temelji na motenem delovanju mikrotubulov (zavira polimerizacijo tubulina)[5] in s tem zavre celično delitev.[3]
Vinorelbin je bil najprej odobren v Franciji, kjer so ga tudi razvili. V ZDA so ga odobrili za klinično uporabo leta 1994.[3] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, ki zajema najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe.[6][7]