![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/7e/Verd.jpg/640px-Verd.jpg&w=640&q=50)
Verd
naselje v Sloveniji / From Wikipedia, the free encyclopedia
Verd je gručasto naselje z okoli 2000 prebivalci, drugo največje v Občini Vrhnika, ki stoji na zahodnem obronku Ljubljanskega barja južno od Vrhnike, ki se je ozemeljsko skoraj dotika.
Verd | |
---|---|
![]() središče Verda | |
Koordinati: 45°57′11.32″N 14°18′0.16″E | |
Država | ![]() |
Statistična regija | Osrednjeslovenska regija |
Tradicionalna pokrajina | Notranjska |
Občina | Vrhnika |
Površina | |
• Skupno | 8,56 km2 |
Nadm. višina | 294,9 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 1.954 |
• Gostota | 230 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 1360 Vrhnika |
Zemljevidi | |
Verd - Vaško jedro | |
Lega | Občina Vrhnika |
RKD št. | 11814 (opis enote)[2] |
Nad vasjo se vzpenjata Javorča in Ljubljanski vrh (819 mnm), pod katerim se nahaja Retovje, skupina kraških izvirov Velike Ljubljanice v neposredni bližini vasi. Nad njo poteka tudi istoimenski viadukt, po katerem je speljan primorski krak avtoceste A1 na relaciji Ljubljana–Koper, in železniška proga Ljubljana–Sežana–d.m.[3][4]
Verd je sedež krajevne skupnosti, v katero spadata še Bistra in Mirke. Verd je tudi največja krajevna skupnost v občini Vrhnika.[5] Sam Verd poleg osrednjega dela tvorijo še zaselki Pritiska in Podgora v smeri proti Bistri, Janezova vas na bregu Ljubljanice tik ob Vrhniki ter Gradar nad izviri Ljubije. Vaška cerkev je posvečena sv. Antonu Puščavniku, obkroža jo nekaj starih kmečkih domačij s kaščami.[3][4] Spomeniško je zaščitena Miklčeva kašča iz 17. stoletja, v kateri je sedaj urejena galerija.[6] Druga znamenitost je ajdovski zid, ki je bil zgrajen v času rimskega cesarstva v 3. stoletju, za obrambo ceste ter sega od pobočja nad izviri Ljubije v dolžini 10 km do Zaplane.[3][4]
Na pobočjih Javorče nad železniško postajo Verd je velik kamnolom apnenca. V Verdu je nekoč obratovala tudi lesnopredelovalna tovarna Liko, ki pa je propadla. Leta 2014 je bil v eni od proizvodnih hal urejen plezalni center.[3][7]