![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/f5/Vinnycia16.jpg/640px-Vinnycia16.jpg&w=640&q=50)
Velika čistka
politična kampanja in represija v Sovjetski zvezi v letih 1936–1938 / From Wikipedia, the free encyclopedia
Velika čistka ali veliki teror (rusko Большой террор), znana tudi kot leto '37 (37-ой год, Tridtsat sedmoi god), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'),[6] je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev. Čistka je potekala med letoma 1936 in 1938.[7]
Velika čistka | |
---|---|
Del čistke Boljševikov | |
![]() Prebivalci Vinnice iščejo sorodnike med posmrtnimi ostanki žrtev pokola v Vinnici, 1937 | |
Lokacija | Sovjetska zveza |
Datum | 1936–1938 |
Cilj | Politični naspotniki, trockisti, voditelji Rdeče armade, kulaki, etnične manjšine, verski aktivisti in voditelji |
Tip napada |
|
Smrti | 700.000 do 1 milijona[1] (višje ocene se prekrivajo z vsaj 116.000[1] žrtvami v Gulagih) |
Storilci | Josif Stalin, NKVD (Genrih Jagoda, Nikolaj Ježov, Lavrentij Berija, Ivan Serov in drugi), Vjačeslav Molotov, Andrej Višinski, Lazar Kaganovič, Kliment Vorošilov, Robert Eikhe in drugi |
Motiv | Odpravljanje političnih nasprotnikov, [2] utrjevanje oblasti,[3] strah pred kontrarevolucijo,[4] strah pred infiltracijo stranke[5] |
Po smrti Vladimirja Lenina leta 1924 je v komunistični partiji nastal oblastni vakuum, naslediti so ga skušalo različni uveljavljeni ljudje iz časa Leninove vlade. Generalni sekretar partije Josif Stalin je premagal politične nasprotnike in do leta 1928 prevzel nadzor nad komunistično partijo.[8] Sprva je bilo Stalinovo vodenje splošno sprejeto, doktrina »socializem v eni državi« pa je postala uveljavljena politika partije. Vendar so v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja partijski uradniki začeli izgubljati zaupanje v njegovo vodenje zaradi katastrof kolektivizacije in omejenega uspeha prve petletke. Zaradi teh političnih neuspehov so Stalinovi tekmeci, kot je bil Lev Trocki, poskušali preusmeriti stranko stran od Stalinovega poveljevanja.
V tem ozračju dvomov in sumničenj so leta 1934 umorili priljubljenega visokega uradnika Sergeja Kirova. Njegova smrt je bila povod za preiskavo, ki je razkrila mrežo članov partije, ki so delovali proti Stalinu, vključno z več Stalinovimi tekmeci.[9] Številni aretirani v zvezi z umorom Kirova so priznali, da so nameravali ubiti tudi Stalina, vključno z visokimi partijskimi uradniki.[10] Zgodovinarji dvomijo o utemeljenosti teh trditev, kljub temu pa se strinjajo, da je bila Kirovova smrt točka, na kateri je Stalin ukrepal in začel s čistkami.[11]
Leta 1936 je Stalinova paranoja dosegla vrhunec. Strah pred izgubo položaja, morebitna vrnitev Trockija in naraščajoča grožnja fašizma z zahoda[12] so ga spodbudili k odobritvi velike čistke. Čistke je večinoma izvajal NKVD (Ljudski komisariat za notranje zadeve), tajna policija ZSSR. Začetne faze čistk so bile usmerjene v samo sovjetsko vlado. NKVD je začel odstranjevati osrednje partijsko vodstvo, stare boljševike, državne uradnike in regionalne partijske šefe. Sčasoma so čistke zajele tudi Rdečo armado in vrhovno vojaško poveljstvo, kar je imelo katastrofalen učinek na celotno vojsko.[13][14] Ko se je obseg čistk začel širiti, je vseprisoten sum saboterjev in protirevolucionarjev začel vplivati na civilno življenje. NKVD se je začel osredotočati na nekatere etnične manjšine, kot so bili volški Nemci, ki so bili podvrženi prisilnim deportacijam in skrajni represiji. Med čistko je NKVD za utrjevanje nadzora nad civilisti pogosto uporabljal zapor, mučenje, nasilna zaslišanja in samovoljne usmrtitve.[15]
Leta 1938 je Stalin spremenil svoje stališče glede čistk in izjavil, da so bili notranji sovražniki odstranjeni. Stalin je kritiziral NKVD zaradi izvajanja množičnih usmrtitev in nato usmrtil Genriha Jagodo in Nikolaja Ježova, ki sta vodila NKVD v letih čistk. Čeprav je bilo velike čistke konec, se je vzdušje nezaupanja in vsesplošnega nadzora nadaljevalo še desetletja po njej. Strokovnjaki ocenjujejo, da je v veliki čistki (1936-1938) umrlo približno 700.000 ljudi.[16][17] Sam izraz "velika čistka" je populariziral zgodovinar Robert Conquest v svoji knjigi Veliki teror (ang. The Great Terror) iz leta 1968. Naslov je aluzija na obdobje francoske revolucije, v angleščini znana kot Reign of Terror (slo. jakobinska diktatura).[18]