Valladolid

Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon. V njem prebiva 309.714 ljudi (stanje 2013), zato je 13. najbolj naseljena občina in največje mesto v severozahodni Španiji. Metropolitansko območje šteje preko 400.000 ljudi in obsega 23 občin.

Podatki na hitro Država, Avtonomna skupnost ...

Valladolid
Mestna občina
Mestna hiša na Plaza Mayor
Zastava Grb
Valladolid Položaj v Španiji
Koordinati: 41°38′0″N 4°43′0″W
Država	Spain
Avtonomna skupnost	Kastilja in Leon
Provinca	Valladolid
Okrožje	Campiña del Pisuerga
Sodni okraj	Valladolid
Ustanovljeno	1072
Upravljanje
• župan	Óscar Puente (od 2015) (PSOE)
Površina
• Mestna občina	197,91 km2
Nadm. višina	698 m
Prebivalstvo  (2013)
• Mestna občina	309.714 [1]
• Metropolitansko obm.	416.244
Demonim	Vallisoletano, -a (unformally, pucelano, -a)
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Postal code	47001 – 47016
Dialing code	983
Uradni jezik	španščina
Spletna stran	Uradno spletno mesto

Zapri

Mesto leži na sotočju rek Pisuerga in Esgueva in je obkroženo z vinorodnimi deželami: Ribera del Duero, Rueda, Toro, Tierra de León in Cigales. Njegovo ime je povezano z muslimanskim kalifom Al-Walidom I. iz 8. stoletja, ki je vladal Omajadskem kalifatu med letoma 705–715.^[2] Valladolid so v predrimskih časih naseljevali keltsko ljudstvo Vakcejci in kasneje Rimljani. Bilo je majhno naselje, dokler ga ni leta 1072 zavzel kralj Alfonz VI. Kastiljski in podaril grofu Pedru Ansúrezu. V srednjem veku je postal sedež sodišča Kastilije, v njem so organizirali sejme in ustanavljali druge institucije kot kolegijsko cerkev, univerzo (1241), kraljevi dvor, avdienco in kraljevo kovnico. Katoliška monarha, Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski sta se poročila v Valladolidu leta 1469 in ga postavila za prestolnico Kraljevine Kastilije in kasneje združene Španije. V Valladolidu je leta 1506 umrl Krištof Kolumb, Tu sta živela in delala pisatelja Francisco de Quevedo in Miguel de Cervantes. Mesto je bilo kratek čas, med 1601 in 1606, pod Filipom III., prestolnica habsburške Španije, preden se je za ta vrnila v Madrid. Mesto se je nato zmanjševalo do prihoda železnice v 19. stoletju in industrializacije v 20. stoletju.

Staro mestno jedro je sestavljeno iz različnih zgodovinskih hiš, palač, cerkva, trgov, drevoredov in parkov. Pomembni so: Narodni muzej kiparstva, Muzej sodobne umetnosti Patio Herreriano ali Orientalski muzej, kot tudi hiši José Zorrilla in Cervantesa, ki sta odprti kot muzej. Med dogodki, ki vsako leto potekajo v mestu, je Sveti teden, Valladolidski mednarodni filmski teden (Seminci - Semana Internacional de Cine de Valladolid), Gledališki festival in ulična umetnost.

Izvor imena ni poznan.

Obstaja več razlag: ena pravi, da ime Valladolid izhaja iz Keltiberske besede Vallis Tolitum (dolina voda), kar se nanaša na sotočje rek, druga pravi, da ime izhaja iz arabske besede Ballad Al-Walid (بلد الوليد), kar pomeni mesto Al-Walid in se nanaša na vladarja Al-Walida I. ^[2][3] Tretja je iz imena Vallisoletano, kar pomeni sončna dolina. To tezo podpirajo besedila iz srednjega veka, ki uporabljajo Vallisoletum, besedo, ki se še naprej uporablja v poznem 16. stoletju.

Ljudje mestu rečejo tudi Pucela, vendar tudi vzor tega vzdevka ni jasen; lahko bi se nanašal na viteze v službi Ivane Orleanske, znane kot La Pucelle; druga teorija pravi, da Pucela izhaja iz dejstva, da je bilo to edino špansko mesto, kjer se je dalo kupiti Pozolana cement.

Keltsko pleme Vakcejci so bili prvi ljudje s stalno prisotnostjo na področju srednje doline reke Duero, ki so za sabo pustili dokaze o svojem obstoju. V bližini mesta so bili izkopani ostanki keltsko-iberskega in rimskega tabora. Jedro mesta se je prvotno nahajalo v območju sedanje četrti San Miguel y el Rosarillo in je bilo obdano s palisado. Najdeni so bili arheološki dokazi o obstoju treh starih linij sten.

V času mavrske vladavine v Španiji, so krščanski kralji preselili prebivalstvo tega območja na sever, da bi lažje branili območje in namerno ustvarili nikogaršnjo zemljo kot varovalni pas proti nadaljnjim osvajanjem Mavrov. Mavri so v 10. stoletju zavzeli Valladolid.

Leta 1072 je kralj Alfonz VI. Kastiljski območje podaril grofu Pedru Ansúrezu. Zgradil je kolegij sv. Marije in cerkev La Antigua. V 12. in 13. stoletju je Valladolid hitro rasel, za kar gre zahvala komercialnim privilegijem, ki sta jih dodelila kralja Alfonz VIII. in Alfonz X., kakor tudi zaradi doseljevanja območja po Reonkvisti.^{[navedi vir]}

Leta 1469 sta se v mestu poročila kraljica Izabela I. Kastiljska in kralj Ferdinand II. Aragonski. Ddo 15. stoletja je bil Valladolid rezidenca Kastiljskih kraljev. Leta 1506 je v mestu umrl Krištof Kolumb v hiši, ki je zdaj muzej posvečen njemu. Med letoma 1601 in 1606 je ponovno postalo glavno mesto kraljestva, imenoval ga je Filip III.

Mesto je bilo večkrat poškodovano zaradi poplav rek Pisuerga in Esgueva.

Kljub škodi povzročeni na starem mestnem jedru v času gospodarskega razcveta v 1960-tih, se še vedno ponaša z nekaj arhitekturnimi spomeniki: nedokončana stolnica, Plaza Mayor (Glavni trg), ki je bil model za trg v Madridu in druge trge v vsem nekdanjem španskem kraljestvu, Narodni muzej kiparstva, Cerkev svetega Pavla, ki vsebuje največjo špansko zbirko večbarvnih lesenih skulptur , Pravna fakulteta Univerze v Valladolidu, katere fasada je ena redkih ohranjenih del Narcisa Tome, Muzej znanosti v bližini reke Pisuerga, edina ohranjena hiša Miguela de Cervantesa in Stolnica Marijinega vnebovzetja.

Na nadmorski višini 735 metrov ima mesto Valladolid mediteransko podnebje z elementi mrzlega polpuščavskega podnebja. Zime so mrzle in vetrovne zaradi nadmorske višine in lokacije ob rekah. Megla je zelo tipična. Pozimi je vedno tudi sneg in temperature pod lediščem.

Temperaturna območja so lahko ekstremna, v Valladolidu je suho kot v španskih obalnih regijah, čeprav so manjše padavine vse leto. Povprečna letna količina padavin je 435 mm in povprečna letna relativna vlažnost je 65%. V zimskem času temperature zelo pogosto padejo pod ledišče, tudi do -8 °C, medtem ko so v poletnih mesecih povprečne temperature 30,0 °C. Najnižja zabeležena temperatura v Valladolidu je bila -19 °C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 40,2 °C 19. julija 1995.

Glavno mesto Kastilje in Leóna ohranja v svojem starem delu mesta plemiške hiše in verske objekte.

• 
  Ulica Regalado v zgodovinskem okrožju
• 
  Stolnica v Valladolidu
• 
  Cerkev San Pablo
• 
  Cerkev San Benito

Ob popisu 2013 je bilo število prebivalcev v mestu Valladolid 309.714 in na celotnem mestnem območju skoraj 420.000 (ocena). Najpomembnejše občine na urbanem območju so poleg Valladolida še Laguna de Duero in Boecillo na jugu, Arroyo de la Encomienda, Zaratan, Simancas in Villanubla na zahodu, Cigales in Santovenie de Pisuerga na severu, in Tudela de Duero in Cisterniga na vzhodu.

• Firence, Italija
• Lecce, Italija
• Lille, Francija
• Morelia, Mehika
• Orlando, Florida, ZDA

• seznam mest v Španiji