![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/3c/Ounas-chambre2.jpg/640px-Ounas-chambre2.jpg&w=640&q=50)
Unas
From Wikipedia, the free encyclopedia
Unas ali Uenis (helenizirano Oenas ali Onnos (Maneton)) je bil deveti in zadnji faraon iz Pete dinastije Starega egipčanskega kraljestva. Vladal je 15 do 30 let sredi 24. stoletja pr. n. št. Na prestolu je nasledil Džedkare Isesija, ki bi lahko bil njegov oče.
Unas | |
---|---|
Oenas, Onnos, Unis, Venis | |
![]() Sarkofag iz črnega bazalta v pogrebni sobi Unasove piramide | |
Faraon | |
Vladavina | trajanje zezanseljivo; 15 do 30 let sredi 24. stoletja pr. n. št.[lower-alpha 1] (Peta dinastija) |
Predhodnik | Džedkare Isesi |
Naslednik | Teti |
Zakonci | Kenut[d] in Nebet[d] |
Otroci | Hemetre Hemi ♀, Kentkaus ♀, Neferut ♀, Nefertkaus Iku ♀, Sešešet Idut ♀. Nezanesljivo: Unas-ank ♂, Iput ♀. Domnevno: Nebkauhor ♂, Šepsespuptah ♂. |
Oče | Džedkare |
Mati | ni znana |
Pokopan | Unasova piramida |
O Unasovih dejavnostih je malo znanega, ker je bil Egipt v tistem času v gospodarskem zatonu. Vzdrževal je trgovske stike z levantinsko obalo in Nubijo in izvedel nekaj vojaških operacij v južnem Kanaanu. Bohotenje državne administracije in upadanje faraonove moči se je nadaljevalo tudi med njegovo vladavino in pripomoglo k propadu Starega kraljestva kakšnih dvesto let kasneje.
Unasova piramida v Sakari je najmanjša piramida faraonov Starega kraljestva. Spremljajoči pokopališki kompleks z gornjim templjem je z dolinskim templjem povezovala 750 m dolga tlakovana pot, potratno okrašena s pobarvanimi reliefi, ki so po kakovosti in različnosti prekašali običajno vladarsko ikonografijo.[lower-alpha 2] Razen tega je bil Unas prvi faraon, ki je imel piramidno besedilo, vklesano in pobarvano na stenah sob svoje piramide. Piramidna besedila so prevzeli tudi njegovi nasledniki do prvega vmesnega obdobja (okoli 2160–okoli 2050 pr. n. št.). V Unasovem piramidnem besedilu se faraon istoveti z Rajem in Ozirisom, katerega kult je bil v Unasovem času v vzponu. Bogova sta omenjena kot njegova pomočnika pri doseganju večnega življenja.
Unas je imel več hčera in morda enega ali dva sina, ki sta ga domnevno nasledila. Maneton, egipčanski svečenik iz ptolemajskega obdobja in avtor prve zgodovine Egipta (Egiptiaka), trdi, da se je Peta dinastija z Unasom končala. Po morebitni kratki vladni krizi ga je nasledil Teti, prvi faraon iz Šeste dinastije. Arheloške najdbe kažejo, da pri menjavi dinastij med njima ni prišlo do zavestnega preloma, zato je razlikovanje med Peto in Šesto dinastijo morda zavajajoče.
Unasov pogrebni kult, ustanovljen ob njegovi smrti, je trajal do konca Starega kraljestva in morda celo preživel kaotično prvo vmesno obdobje. Kult je morda obstajal ali bil znova ustanovljen v poznem Srednjem kraljestvu (okoli 2050–okoli 1650 pr. n. št.), kar ni oviralo niti Amenemheta I. niti Senusreta I. pri odnašanju gradiv z Unasovega pokopališkega kompleksa. Unasa so v Sakari častili kot lokalnega boga morda do poznega obdobja Egipta (664–332 pr. n. št.), se pravi skoraj 2000 let po njegovi smrti.