mesto v Severnem Porenju - Pfalški (Nemčija) From Wikipedia, the free encyclopedia
Trier (latinsko Avgvsta Treverorvm, francosko Trèves, IPA [tʁɛv], luksemburško Tréier) je univerzitetno mesto z nekaj več kot 100.000 prebivalci ob reki Mozeli v Nemčiji, zgrajeno na ostankih rimske Augusta Treverorum. Ustanovljeno je bilo leta 16 pr. n. št. ali še prej in se z Wormsom, Kemptenom in Kölnom poteguje za položaj najstarejšega mesta v Nemčiji.[2]
Trier | |||
---|---|---|---|
Mesto | |||
| |||
Koordinati: 49°45′24″N 6°38′29″E | |||
Država | Nemčija | ||
Zvezna dežela | Porenje - Pfalška | ||
Ustanovitev | 16 pr. n. št. kot Augusta Treverorum | ||
Upravljanje | |||
• Nadžupan | Klaus Jensen (SPD) | ||
Površina | |||
• Skupno | 117,14 km2 | ||
Prebivalstvo (31. december 2012[1]) | |||
• Skupno | 106.544 | ||
• Gostota | 910 preb./km2 | ||
Časovni pas | UTC+1/+2 (CET/CEST) | ||
Poštne številke | 54290, 54292, 54293, 54294, 54295, 54296 | ||
Omrežna skupina | 0651 | ||
Avtomobilska oznaka | TR | ||
Spletna stran | www.trier.de |
Mesto leži v dolini med nizkimi vinskimi goricami iz rumenega peščenjaka na zahodu nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška v bližini meje z Luksemburgom in v pomembni vinski regiji Mozeli.
Mesto je najstarejši sedež krščanskega škofa severno od Alp. V srednjem veku je trierski nadškof kot cerkveni knez vladal ozemlju od francoske meje do Rena. Bil je tudi eden od sedmih elektorjev (volilnih knezov) Svetega rimskega cesarstva.
Trier se s približno 105.000 prebivalci uvršča na četrto mesto v deželi Porenje - Pfalška. Večja od njega so mesta Mainz, Ludwigshafen, in Koblenz.[3]
V Trierju je univerza, uprava okrožja Trier-Saarburg, DAA (Aufsichts- und Dienstleistung s direktion) ter Akademija za evropsko pravo (ERA). Mesto je eno od petih mestnih središč dežele Porenje - Pfalška.
Skupaj z Luksemburgom, Metzom in Saarbrücknom tvori unijo mest QuattroPole. Metz je poleg tega središče širše regije, ki zajema Saar-Lor-Lux (Posarje, Lorena in Luksemburg), Porenje - Pfalško in Valonijo.
Po eni od legend iz Geste Trevorum, napisane v 12. stoletju, je mesto ustanovil istoimenski nedokumentirani asirski princ Trebeta nekaj stoletij pred prihodom Rimljanov. Na Rdeči hiši na trierski tržnici je srednjeveški napis
Druga pripoved v Gesti je iz Trebeta naredila sina asirskega kralja Ninusa, ki so si ga izmislili stari Grki, in neznane ženske pred njegovo poroko s prav tako nezgodovinsko kraljico Semiramido. Semiramida je pastorka prezirala. Ko je prevzela prestol po pokojnem Ninusu, je Trebeta zapustil Asirijo in odšel v Evropo. Po dolgem tavanju se je na čelu skupine ljudi naselil v okolici Trierja. Po smrti so ga prebivalci na Petrisbergu upepelili. Podoba Trebeta je v srednjem veku postala ikona Trierja.
V zgodovinskem času so Rimljani v 1. stoletju pr. n. št. podjarmili Trevere in leta 16 pr. n. št. ustanovili mesto Augusta Treverorum, se pravi Cesarsko (mesto) Treverov. Mesto je kasneje postalo upravno središče rimske province Belgijske Galije in prefekture Galije. V 4. stoletju n. št. je bil Trier eno od petih največjih mest znanega sveta. Imel je 70.000-80.000, morda celo 100.000 prebivalcev. [4][5] [6][7] Med ostanke rimske arhitekture spadajo mestna vrata Porta nigra.
V času, ko je bila Trierju rezidenca zahodnih rimskih cesarjev, se je v mestu rodil kasnejši milanski škof Ambrož. Med letoma 395 in 418 se je rimska uprava preselila iz Triera v Arles. Iz mesta je odšlo kakšnih 2.000 uradnikov prefekture in vojakov in mesto ni več cvetelo kot prej. V njem so še vedno ostali sedež guverjerja, državna tovarna, ki je proizvajala baliste in orožje za vojsko, tkalnica volnene tkanine za vojaške uniforme in drugih tkanin in šivalnica zelo kakovostnih oblačil za cesarski dvor. Severno Galijo južno od črte Köln–Boulogne-sur-Mer v sedanji južni Belgiji so Rimljani obdržali do leta 460. Rimska oblast je bila trdna, kar dokazuje nadaljevanje proizvodnje orožja v tovarni v Amiensu.
Leta 459 so Trier zasedli Franki. Leta 870 je postal del Germanskega kraljestva, iz katerega se je razvilo Sveto rimsko cesarstvo. V mesto se prenesli relikvije sv. Matija, ki so privabile številne romarje. Mestni škofje so postajali vedno vplivnejši in triersko nadškofijo so priznali kot elektorat cesarstva in eno od najmočnejših držav v Nemčiji. Leta 1473 so ustanovili Triersko univerzo.
V 17. stoletju so trierski nadškofje in volilni knezi prenesli svoj sedež v grad Philippsburg v Ehrenbreitsteinu pri Koblenzu. Leta 1512 je bilo v mestu zasedanje Reichstaga, na katerem so dokončno razmejili okrožja Svetega rimskega cesarstva (Circulus imperii).
V 17. in 18. stoletju se je za Trier potegovala Francija, ki ga je napadla med tridesetletno vojno (1618–1648), devetletno vojno (1689-97), vojno za špansko nasledstvo (1701–1714) in vojno za poljsko nasledstvo (1733–1738). Francija ga je leta 1794 med francoskimi revolucionarnimi vojnami končno osvojila in razpustila elektorsko nadškofijo. Po napoleonskih vojnah, ki so se končale leta 1815, je Trier pripadel Pruskemu kraljestvu.
V Trierju se je leta 1818 rodil Karl Marx.
V 19. stoletju se je Trier kot del pruskega Porenja močno razvil. Leta 1848 je med prebujanjem narodov v nemških državah v mestu izbruhnil upor, ki se je končal s porazom upornikov. Leta 1871 je postal del Nemškega cesarstva.
Junija 1940 je v Trier prišlo več kot 60.000 britanskih vojnih ujetnikov, zajetih v Dunkerqueu v severni Franciji, in mesto je postalo prehodno taborišče za britanske vojne ujetnike. Leta 1944 so ga zavezniki močno bombardirali. Po drugi svetovni vojni je pripadel novi nemški zvezni deželi Porenje - Pfalška. Univerzo, ukinjeno leta 1797, so v 1970. letih ponovno odprli. Leta 1974 so ponovno odprli tudi triersko stolnico. Leta 1984 je mesto praznovalo dvatisočletnico svojega obstoja.
Unescova svetovna dediščina | |
---|---|
Uradno ime | Rimski spomeniki, stolnica sv. Petra in cerkev naše Gospe v Trierju |
Kriterij | kulturni spomenik: i, iii, iv, vi |
Referenca | 367 |
Vpis | 1986 (10. zasedanje) |
Trier je znan po dobro ohranjenih rimskih in srednjeveških zgradbah, med katere spadajo:
V mestu je Trierska univerza, ustanovljena leta 1473. Leta 1769 je bila ukinjena in ponovno ustanovljena leta 1970. V mestu sta tudi Univerza uporabnih znanosti in Akademija za evropsko pravo (ERA), ustanovljena leta 1992.
Leta 2010 je bilo v mestu 40 vrtcev,[8] 25 osnovnih šol in 23 srednjih šol. Med slednjimi so najbolj znane Humboldtova gimnazija, Gimnazija Maxa Plancka in Pestalozzijeva meščanska šola.[9]
Vsako poletje je v mestu največji rimski festival Kruha in iger (Brot und Spiele iz latinskega panem et circenses) v Nemčiji.
Trier je od leta 2000 izhodišče nemškega kroga svetovnega prvenstva v rallyu, ki se začne s predstavitvijo pred Porta Nigra.
Na Glavnem trgu (Hauptmarkt) in prostoru pred stolnico (Domfreihof) je vsako leto velik Božični sejem.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.