Transdukcija
pretvorba senzoričnega dražljaja iz ene oblike v drugo / From Wikipedia, the free encyclopedia
V fiziologiji senzorična transdukcija pomeni pretvorbo senzoričnega dražljaja iz ene oblike v drugo (denimo iz svetlobnega, mehaničnega ali kemičnega dražljaja v električni impulz[1]). Proces transdukcije v živčnem sistemu se običajno nanaša na dogodke, ko se nek fizični dražljaj pretvori v akcijski potencial, ki se zatem vzdolž aksonov (nevritov) živčnih celic obkrajnega živčevja prenese v osrednje živčevje (hrbtenjačo in možgane), kjer se obdela in navadno posreduje dalje.[1][2] Senzorična transdukcija je ključni korak obširnejšega procesa zaznavanja in sledečega odziva na zaznane dražljaje.[3]
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e6/SensoryProcessing.png/640px-SensoryProcessing.png)
Receptorske celice so odgovorne za pretvarjanje energije osnovnega dražljaja v električni signal.[2] Receptorje glede na njihovo lego pogosto razdelimo v dve večji kategoriji: eksteroreceptorje, ki sprejemajo zunanje dražljaje, in interoreceptorje, ki se odzivajo na notranje dražljaje.[4][5][6]