Tikal
From Wikipedia, the free encyclopedia
Tikal (Tik'al v sodobnem majevskem pravopisu) je ruševina starodavnega mesta, ki se je verjetno imenovalo Yax Mutal[2] in so ga našli v deževnem gozdu v Gvatemali.[3] Je eno največjih arheoloških najdišč in urbanih središč predkolumbovske civilizacije Majev. Ležie v arheološki regiji kotline Petén v današnji severni Gvatemali, v departmaju El Petén in je del gvatemalskega narodnega parka Tikal, leta 1979 pa je bil vpisan za Unescov seznam svetovne dediščine.[4]
Tikal Yax Mutal | |
---|---|
Drugo ime | Yax Mutal |
Lokacija | Flores, departma El Petén, Gvatemala |
Regija | Kotlina Petén |
Koordinati | 17°13′19″N 89°37′25″W |
Zgodovina | |
Obdobje | zgodnje klasično do pozno klasično |
Kulture | Maji |
Uradno ime: Tikal National Park | |
Tip | Mešano |
Kriterij | i, iii, iv, ix, x |
Razglasitev | 1979 (3. zasedanje]]) |
Evid. št. | 64 |
Regija | Latinska Amerika in Karibi |
Tikal je bil glavno mesto osvajalske države, ki je postala eno najmočnejših kraljestev starih Majev.[5] Čeprav monumentalna arhitektura na mestu sega vse do 4. stoletja pr. n. št., je Tikal dosegel vrhunec v klasičnem obdobju, ok. 200 do 900. V tem času je mesto politično, gospodarsko in vojaško prevladovalo v večjem delu majevske regije, hkrati pa je sodelovalo z območji po vsej Mezoameriki, kot je velika metropola Teotihuacán v oddaljeni Mehiški dolini. Obstajajo dokazi, da je Tikal v 4. stoletju našega štetja osvojil Teotihuacán.[6] Po koncu poznega klasičnega obdobja v Tikalu niso zgradili novih večjih spomenikov in obstajajo dokazi, da so bile elitne palače požgane. Ti dogodki so bili povezani s postopnim upadanjem prebivalstva, ki je doseglo vrhunec z opustitvijo mesta do konca 10. stoletja.
Tikal je najbolje razumeti med vsemi velikimi nižinskimi majevskimi mesti z dolgim dinastičnim seznamom vladarjev, odkritjem grobnic mnogih vladarjev na tem seznamu in preiskavo njihovih spomenikov, templjev in palač.[7]