![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Orna139-Hermen.png/640px-Orna139-Hermen.png&w=640&q=50)
Term (arhitektura)
From Wikipedia, the free encyclopedia
V klasični arhitekturi je term ali termova figura človeška glava in poprsje, ki se nadaljuje kot oblika, ki je podobna kvadratnemu stožčastemu stebru.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/76/Orna139-Hermen.png/640px-Orna139-Hermen.png)
Ime izhaja iz imena za rimskega boga mej in mejnikov, to je Termin. Doprsni kip Hermesa kot zaščitnika meja v starodavni grški kulturi z moškimi genitalijami, ki prekrivajo navadno bazo na primerni višini, se imenuje herma. Zločin Alkibiada in njegovih vinskih bratcev, za kar je Sokrat naposled posredno plačal s svojim življenjem, je bil skrunjenje Hermesovih figur v Atenah.
Na Artemidinem templju v Efezu ima Gospa iz Efeza (Efeška Artemida), boginja z mnogimi dojkami, bogato okrašeno vrečasto obleko – term, iz katere gledajo le stopala.
V arhitekturi in poslikani arhitekturni dekoraciji evropske renesanse in naslednjem klasičnem slogu so termove figure pogoste. Pogosto predstavljajo manjša božanstva, povezana s polji in vinogradi ter robovi gozdov, Pan in Favn ter bakhantke, posebej pa so lahko oblečeni v vence s sadjem in cvetjem.
Termove figure so bile značilnost sloga 16. stoletja v pohištvu in izrezljane notranjosti, ki se imenuje antwerpenski manierizem. Tovrstno graviranje se je razširilo v Nemčijo in Anglijo.
Figure v obliki podstavkov za mize ali kot svečniki (francosko guéridon) so bili značilni za poznobaročni slog Ludvika XIV. v Franciji, na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu in Angliji, oživili so ga pri neopaladijskem pohištvu, ki ga je oblikoval William Kent, in ponovno v slogu francoskega empirskega sloga zgodnjega 19. stoletja. [1]