Tempelj Baalat-Gebal

Tempelj Baalat Gebal (arabsko معبد بعلة جبيل maebad baalat jbeil) je bila pomembna tempeljska zgradba iz bronaste dobe v Biblosu, ki je del svetovne dediščine.^[1] Tempelj je bil posvečen Ba'alat Gebal, boginji mesta Biblos, ki so jo Grki pozneje poznali kot Atargatis.^[2] Zgrajeno leta 2800 pr. n. št.^[3] je bilo največje in najpomembnejše svetišče v starodavnem Biblosu^[4] in velja za »eno prvih monumentalnih zgradb v sirsko-palestinski regiji«. Dve stoletji po izgradnji templja Baalat Gebal je bil približno 100 m vzhodno zgrajen tempelj obeliskov.

Tempelj Baalat Gebal
Tempelj izkopan leta 1950
Tempelj Baalat Gebal Geografska lokacija: Libanon
Lokacija	Biblos
Koordinati	34.1188°N 35.6472°E / 34.1188; 35.6472
Druge informacije
Datumi izkopov	1922

Dolžina in kontinuiteta njegove zgodovine kot aktivnega templja je izjemna in »podpira njegovo osrednjo vlogo v življenju mesta«.^[5]

Ozadje

Tempelj in njegova pokroviteljica Ba‘alat Gebal sta bila v mestu čaščena več kot dve tisočletji med kanaansko in feničansko dobo. Zgrajen je bil, ko je bil Biblos tesno povezan z Egiptom, in številne egipčanske reference najdemo v tempeljskem kompleksu. Sam tempelj je bil večkrat razširjen in je ostal v uporabi do rimske dobe.

Sodobna identifikacija in izkopavanje

Kovanec rimskega cesarja Makrina, ki prikazuje tempelj Baalat Gebal in njegovo sveto ogrado, edina ohranjena upodobitev templja

Mesto templja je v bližini križarskega gradu Biblos, prvi pa ga je izkopal francoski arheolog Pierre Montet med letoma 1921–24 in nato v zgodnjem delu izkopavanja mesta Mauricea Dunanda.^[4][6] Montet je objavil dve skici svojih izkopavanj,^[7] Dunand pa je v svojem zvezku iz leta 1939 objavil nekaj načrtov za širši sektor izkopavanj.^[8] Skoraj vsi artefakti, najdeni pri izkopaninah templja, so razstavljeni v Narodnem muzeju v Bejrutu.^[9]

Tempelj zdaj stoji vzhodno od rimskega gledališča. Gledališče, zgrajeno okoli leta 218 našega štetja, je bilo rekonstruirano in premaknjeno, da bi omogočili izkopavanje templja.^[10]

Galerija

• 
  Pogled na temelje notranjih prostorov templja
• 
  Montetov diagram arheološkega najdišča Byblos iz leta 1924
• 
  Montetov diagram templjev v Byblosu iz leta 1924
• 
  Figurine iz Biblosa

Sklici

1. Boda 1994, str. 146.
2. Espinel, Andrés Diego (2002). »The Role of the Temple of Ba'alat Gebal as Intermediary between Egypt and Byblos during the Old Kingdom«. Studien zur Altägyptischen Kultur. 30: 103–119. JSTOR 25152861.
3. Bryce 2009, str. 138.
4. Kilani 2019, str. 53-54.
5. Kilani 2019, str. 54.
6. »Byblos Castle«. Pridobljeno 2. marca 2013.
7. Montet 1928, str. Plates xxi, xxii.
8. Dunand 1937.
9. Michaelides 2001, str. 21.
10. »The archaeological site of Byblos«.

Viri

• Boda, Sharon La (1994). International Dictionary of Historic Places: Middle East and Africa. Taylor & Francis. ISBN 978-1-884964-03-9.
• Michaelides, Demetrios (2001), Report on Mission to Byblos (Lebanon), International Council on Monuments and Sites
• Espinel, Andrés Diego. “The Role of the Temple of Ba'alat Gebal as Intermediary between Egypt and Byblos during the Old Kingdom.” Studien Zur Altägyptischen Kultur, vol. 30, 2002, pp. 103–119. JSTOR, www.jstor.org/stable/25152861.
• Bryce, Trevor (10. september 2009). The Routledge Handbook of the Peoples and Places of Ancient Western Asia: The Near East from the Early Bronze Age to the Fall of the Persian Empire. Routledge. ISBN 978-1-134-15908-6.
• Kilani, Marwan (24. oktober 2019). Byblos in the Late Bronze Age: Interactions Between the Levantine and Egyptian Worlds. Brill. ISBN 978-90-04-41659-8.

Arheološka poročila

• Montet, Pierre (1928). Byblos et l'Égypte: quatre campagnes de fouilles à Gebeil, 1921-1922-1923-1924. P. Geuthner.
• Dunand, Maurice (1937). Fouilles de Byblos: Atlas : 1926-1932. P. Geuthner.

Zunanje povezave

V templju so našli pomembno skupino figuric iz Byblosa; [6] [7] [8] te figurice so postale "otrok plakata" libanonskega ministrstva za turizem [9].