vrsta mesojedih vrečarjev iz Avstralije From Wikipedia, the free encyclopedia
Tasmanski vragi (znanstveno ime Sarcophilus harrisii) spadajo v podrazred vrečarjev in so avstralski endemiti, danes pa živijo le še na Tasmaniji.
Tasmanski vrag[1] | ||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Tasmanski vrag, samec | ||||||||||||||||||||
Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||
Sarcophilus harrisii (Boitard, 1841) | ||||||||||||||||||||
Območje razširjenosti tasmanskega vraga (sivo) | ||||||||||||||||||||
Vragi dosežejo velikost majhnega psa, vendar so čokati in mišičasti, samci večinoma tehtajo okrog 9 do 12 kilogramov. So največji mesojedi vrečarji in lahko ulovijo plen do velikosti majhnega kenguruja, vendar se bolj pogosto hranijo z mrhovino, najpogosteje z živalmi, ubitimi na cestah.
Tasmanski vragi so dobili ime zaradi glasnega vreščanja, ki ga oddajajo med borbami za hrano, po značilni črni barvi dlake in po značilni napadalni pozi, v kateri so jasno vidni njegovi čekani.
Na kopenski Avstraliji so izumrli pred približno 600 leti, njihovo izumrtje pripisujejo predvsem prihodu dingov. Na Tasmaniji so preživeli, saj tam dingov ni, kljub temu pa so ogroženi. Največjo nevarnost zanje predstavlja obrazni tumor tasmanskih vragov, ki lahko prizadene 20-50% celotne populacije. Avstralska vlada je zato ustvarila dve »varovalni« populaciji na izoliranih otokih, s pomočjo katerih bi ob morebitnem izumrtju tasmanskih vragov v naravi lahko vrsto čez nekaj let znova prestavila v divjino.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.