rimski pisatelj in uradnik v poznem 1. in zgodnjem 2. stoletju From Wikipedia, the free encyclopedia
Gaj Svetonij Trankvil (latinsko Gaivs Svetonivs Tranqvillvs) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.
Gaivs Svetonivs Tranqvillus | |
|---|---|
.jpg) Ilustracija iz Nüremberške kronike | |
| Rojstvo | Caius Suetonius Tranquillus[1] cca. 70[2] ali cca. 69[1][3] neznano |
| Smrt | cca. 126 ali 140[1] Rimsko cesarstvo[4] |
| Poklic | pisatelj, zgodovinar, administrator, biograf, pesnik, starinar |
| Državljanstvo | antični Rim[1] |
| Žanr | biografija |
| Tematika | zgodovina, biografija, govorništvo |
Njegovo najpomembnejše ohranjeno delo so biografije dvanajstih zaporednih rimskih cesarjev od Julija Cezarja do Domicijana z naslovom De Vita Caesarum (Življenja cesarjev). Bil je prvi, ki je pisal o Cezarjevih epileptičnih napadih in kristjanih, za katere pravi, da so »pripadniki nekega novega in zlega praznoverja«.[5] Njegova druga dela se nanašajo na dnevna dogajanja v Rimu, politiko, govorništvo in življenja slavnih piscev, pesnikov, zgodovinarjev in slovničarjev. Nekaj teh del se je delno ohranilo, mnogo pa se jih je izgubilo.
Svetonij je bil rojen verjetno v Italiji[6] okoli leta 69. Datum rojstva je izračunan in njegovega zapisa, da je bil dvajset let po Neronovi smrti »mlad fant«. Zagotovo je izhajal iz družine s srednjim družbenim položajem. Oče je bil tribun viteškega ranga (tribunus angusticlavius) v XIII. legiji. Svetonij se je šolal v času, ko so v Rimu cvetele šole retorike.
Bil je dober prijatelj senatorja in pisca Pisem Plinija mlajšega, ki ga opisuje kot »tihega in k študiju nagnjenega moža, posvečenega pisanju«. Plinij mu je pomagal kupiti manjše posestvo in posredoval pri cesarju Trajanu, da mu je podelil privilegije ius trium liberorum, katere so sicer podeljevali očetom treh otrok, ker je bil njegov zakon brez otrok.[7] Svetonij je zaradi Plinija užival naklonjenost cesarjev Trajana in Hadrijana in bil morda celo član Plinijevega kabineta, ko je bil leta 110-112 prokonzul Bitinije in Ponta v severni Mali Aziji. Pod Trajanom je bil njegov sekretar za študije, katerega pristojnosti niso jasne, in direktor Državnih arhivov. Pod Hadrijanom je postal cesarjev sekretar, dokler ga ni cesar leta 119 zaradi afere s cesarico Vibijo Sabino odpustil.
Svetonijevo najpomembnejše delo je De Vita Caesarum (Življenja cesarjev), obsežna zbirka življenjepisov dvanajst zaporednih rimskih cesarjev. Delo je napisal verjetno v Hadrijanovem času. Začenja se z življenjepisom Julija Cezarja, v katerem manjka nekaj začetnih poglavij, in se nadaljuje z Avgustom, Tiberijem, Kaligulo, Klavdijem, Neronom, Galbo, Otonom, Vitelijem, Vespazijanom, Titom in Domicijanom. Knjiga je bila posvečena prijatelju Gaju Septiciju Klaru, prefektu pretorijske straže leta 119.[8] Življenjepisi so zapisani po ustaljenem obrazcu: opis cesarjevega videza, pomembna dejanja, zgodovina družine, navedki, in nazadnje zgodovina.
Zadnji dve deli sta napisani v grškem jeziku. Delno sta ohranjeni v izvlečkih v kasnejših grških besednjakih.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
