Sućuraj

Sućuraj je naselje, letovišče in pristanišče na otoku Hvar, ki je upravno središče občine Sućuraj v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.

Sućuraj
Sućuraj
Sućuraj Geografska lega na Hrvaškem
43°7′54.98″N 17°4′57.74″E
Država	Hrvaška
Županija	Splitsko-dalmatinska županija
Občina	Sućuraj
Nadm. višina	5 m
Prebivalstvo  (2001)
• Skupno	387
Poštna številka	21469 Sućuraj
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Geografija

Sućuraj

Sućuraj je staro morsko mesto na skrajnem vzhodnem koncu otoka in se nahaja ob globokem zalivu, v dolini, obrnjeni proti morju. To je mesto, kjer se otok najbolj približa celini, ki je oddaljena le 6 km stran. Kraj je z redno trajektno linijo povezan z Drvenikom; trajekt v sezoni vozi 15 krat dnevno, po potrebi pa tudi večkrat.

Iz Sućuraja se ponuja lep pogled na Biokovo, Makarsko in Pelješac.

Pristanišče je dobro zavarovano s kolenastim valobranom, na koncu katerega stoji svetilnik. Pristajati je mogoče ob valobranu, pri katerem je globina morja do 2,5 m, ali v pristanu v severnem delu pristanišča. Sidrati se je mogoče tudi 300 m stran od pristanišča, razen v primerih, ko piha jugo.

Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik oddaja svetlobni signal: R Bl 2s. Nazivni domet svetilnika je 3 milje.

Zgodovina

Staro mestno jedro s pristaniščem je bilo zgrajeno že v 15. stoletju na dveh malih polotokih. Že v antiki je mesto imelo pomemben strateški položaj. Kulturni ostanki datirajo še iz ilirskega obdobja. Hvarski statut iz leta 1331 omenja cerkev sv. Jurija v Sućuraju, po katerem je mesto tudi dobilo ime. V začetku je zaselek obsegal le nekaj pastirskih in ribiških koč. Naseljevanje se je nadaljevalo s prihodom Augustincev iz Zaostroga, ki so v 16. stoletju ustanovili samostan. Arhitektura Sućuraja je še danes pod velikim vplivom neretvanskega stila gradnje. V času Benetk se je Sućuraj nahajal na tromeji treh držav: Beneške republike, Turške države in Dubrovniške republike. V 17. stoletju so Benečani zgradili trdnjavo, ki pa je bila porušena v drugi svetovni vojni.

Demografija

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857	1869	1880	1890	1900	1910	1921	1931	1948	1953	1961	1971	1981	1991	2001
435	519	520	671	714	781	850	705	559	589	585	466	427	422	387

Viri in opombe

1. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Glej tudi

• seznam naselij na Hrvaškem