Struma

Struma (bolgarsko Струма, grško Στρυμόνας – Strimonas) je reka na Balkanskem polotoku, dolga 415 kilometrov.^[1] Teče skozi zahodno Bolgarijo in severno Grčijo, njeno porečje pa zajema tudi del Srbije (pritok Dragovištica) in Severne Makedonije (pritok reka Strumica/Strumešnica).

Struma Струма / Στρυμόνας
Struma pri Blagoevgradu
Tok Strume (rdeče)
Lokacija
Države	Bolgarija,  Grčija
Mesta	Pernik, Blagoevgrad, Sandanski
Fizične lastnosti
Izvir
⁃ lokacija	Vitoša
⁃ koordinati	42.5432°N 23.2734°E / 42.5432; 23.2734
⁃ nadm. višina	2180 m
Izliv
⁃ lokacija	Egejsko morje
⁃ koordinati	40°47′9″N 23°50′56″E
⁃ nadm. višina	0 m
Dolžina	415 km
Površina porečja	10.898 km²[1]
Značilnosti porečja
Pritoki
⁃ levi	Džerman, Rilska reka, Blagoevgradska bistrica, Sandanska bistrica, Angitis
⁃ desni	Konska reka, Dragovištica, Sovoljanska bistrica, Strumica

V svojem bolgarskem delu, znanem kot Pirinska Makedonija, je Struma hitra reka z velikim povprečnim naklonom in na svoji poti ustvarja številne soteske, med katerimi je najpomembnejša Kresenska klisura (Кресненска клисура). Vanjo se izliva 42 pritokov, večinoma gorskih rek. Ob njenem zgornjem toku v Bolgariji ležijo nekdaj pomembne zaloge premoga. V spodnjem toku v Grčiji teče po pomembnem poljedelskem področju, kjer je pomemben vir vode za namakanje.

V antični grščini se je reka imenovala Strimōn (Στρυμών), izpeljano preko tračanščine iz praindoevropskega *srew- »potok«.^[2] Ime Strimon je bilo v grški mitologiji hidronim, ki se je nanašal na bajeslovnega tračanskega kralja, ki naj bi utonil v reki.^[3]

Tok

Struma izvira na južnem pobočju pogorja Vitoša, 600 metrov od njegovega najvišjega vrha. Prvih 20 kilometrov teče proti jugozahodu skozi globoko gozdnato dolino, nato zavije proti severu in se razširi v akumulacijsko jezero Studeni, ustvarjeno v 1950. letih za potrebe oskrbe z vodo. Teče skozi središče mesta Pernik, nakar zavije proti jugozahodu in vstopi v akumulacijsko jezero Pčelina. Pot nadaljuje skozi 20 kilometrov dolgo Zemensko sotesko in v smeri jugovzhoda skozi kotlino Kjustendila, kjer je obdana s protipoplavnimi nasipi. Po pritoku reke Elešnice vstopi v Skrinsko sotesko, dolgo 28 kilometrov. Pri mestu Boboševo za izlivom reke Džerman zavije proti jugu in do izstopa iz Bolgarije obdrži smer, medtem ko izmenično teče skozi kotline in soteske ob vznožju gorovij Rila, Belasica, Pirin in Slavjanka.

Po 4-kilometrski Kočerinovski soteski Struma priteče v Blagoevgradsko kotlino in teče po obrobju Blagoevgrada. Južno od mesta prečka 8-kilometrsko Oranovsko sotesko, mestece Simitli in Kresnensko sotesko, dolgo 25 kilometrov in znano po biotski raznovrstnosti. Za Kresnensko sotesko Struma priteče na široko Sandansko-Petričko polje, kjer upočasni tok. Struma zapusti Bolgarijo blizu kraja Kulata, kjer poteka tudi cestna in železniška povezava med državama. Z 290 kilometri toka v Bolgariji je Struma šesta najdaljša reka v tej državi za Donavo, Iskărjem, Tundžo, Marico in Osamom.

Po vstopu v Grčijo Struma teče skozi 10-kilometrsko Rupelsko sotesko, ki jo je izdolbla med Belasico in Sengelsko goro. Iz soteske priteče na položno nižino, kjer sta iz nje speljana dva namakalna kanala. Na nekdanjem obsežnem močvirnatem površju reka tvori umetno jezero Kerkini (Butkovsko jezero), ki je zaradi izjemne ptičje raznovrstnosti zaščiteno kot ramsarsko mokrišče.^[4] Reka se izliva v Egejsko morje v Strumiškem ali Orfanskem zalivu, nedaleč od ostankov antičnega grškega mesta Amfipolis.

• 
  Struma v Perniku
• 
  Umetno jezero Pčelina
• 
  Kadin most čez Strumo v kraju Nevestino
• 
  Izliv Strume v Egejsko morje

Sklici

1. »Struma River«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Pridobljeno 8. aprila 2021.
2. Katičić, Radoslav (1976). Ancient Languages of the Balkans: Part 1. De Gruyter Mouton. str. 144.
3. Grimal, Pierre (1990). The Dictionary of Classical Mythology.
4. »The List of Wetlands of International Importance« (PDF). www.ramsar.org (v angleščini). 31. marec 2021. str. 22. Pridobljeno 10. aprila 2021.