Stožnica
From Wikipedia, the free encyclopedia
Stóžnica in stôžnica (zastarelo stožérnica, oziroma stožêrnica) je v matematiki dvorazsežna presečna krivulja, ki nastane, če se preseka krožni stožec z ravnino. Stožčeve ali konične preseke je sistematično raziskoval Apolonij, ki je leta 225 pr. n. št. napisal razpravo v osmih knjigah O stožnicah (Razprava o koničnih presekih), od katerih se jih je ohranilo 7, toda 3 samo v arabskem prevodu. Matek je stožnico imenoval stožkosečnica.[1]
![Različni ravninski preseki stožca dajo različne stožnice](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sl/5/5f/Coniques_cone-sl.png)
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/80/Table_of_Conics%2C_Cyclopaedia%2C_volume_1%2C_p_304%2C_1728.jpg/640px-Table_of_Conics%2C_Cyclopaedia%2C_volume_1%2C_p_304%2C_1728.jpg)