![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/5/59/Portrait_of_Stanis%25C5%2582aw_I_Leszczy%25C5%2584ski.jpg/640px-Portrait_of_Stanis%25C5%2582aw_I_Leszczy%25C5%2584ski.jpg&w=640&q=50)
Stanislav Leščinski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23. februar 1766, Lunéville, Francosko kraljestvo.
Stanislav I. Poljski | |||||
---|---|---|---|---|---|
![]() Jean-Baptiste van Loo (1727–1728): Stanislav I. | |||||
Kralj Poljske Veliki knez Litve | |||||
Prvo vladanje | 4. oktober 1704 – 8. avgust 1709 | ||||
Poljska | 4. oktober 1705 | ||||
Predhodnik | Avgust II. | ||||
Naslednik | Avgust II. | ||||
Drugo vladanje | 12. september 1733 – 27. januar 1736 | ||||
Predhodnik | Avgust II. | ||||
Naslednik | Avgust III. | ||||
Vojvoda Lorene | |||||
Vladanje | 9. julij 1737 – 23. februar 1766 | ||||
Predhodnik | Franc III. Štefan | ||||
Naslednik | vrnitev Francoskemu kraljestvu | ||||
Rojstvo | 20. oktober 1677({{padleft:1677|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2] Lvov, Poljsko-litovska zveza[1] | ||||
Smrt | 23. februar 1766({{padleft:1766|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[1][2] (88 let) Lunéville, Kraljestvo Francija | ||||
Pokop | Vavelska stolnica, Krakov | ||||
Zakonec | Katarina Opalinska | ||||
Potomci | Ana Leščinska Marie Leščinska, francoska kraljica | ||||
| |||||
Rodbina | rodbina Leščinski | ||||
Oče | Rafal Leščinski | ||||
Mati | Ana Leščinska | ||||
Religija | rimskokatoliška |
Rojen je bil v vplivni poljski družini in imel v mladosti možnost potovati po zahodni Evropi. Leta 1702 je na Poljsko vdrl švedski kralj Karel XII. Vdor je bil nadaljevanje številnih sporov med silami severne Evrope. Karel je prisilil poljsko plemstvo, da je odstavilo svojega kralja Avgusta II. Močnega in leta 1704 na njegovo mesto postavilo Stanislava Leščinskega.
Zgodnje 18. stoletje je bilo za Poljsko obdobje velikih težav in pretresov. Leta 1709 je Karel XII. v bitki z Rusi pri Poltavi doživel težak poraz in zbežal v Osmansko cesarstvo. V domovini je izgubil vso podporo in poljski prestol je ponovno zasedel Avgust II. Stanislav je pobegnil v francosko vojvodino Alzacijo. Leta 1725 se je njegova hči Marie Leščinska poročila s francoskim kraljem Ludvikom XV.
Po Avgustovi smrti leta 1733 ja Stanislav s francosko podporo ponovno kandidiral za poljskega kralja. Tajno je odpotoval v Varšavo je bil v parlamentu z veliko večino izvoljen za poljskega kralja. Pred njegovim kronanjem sta Carska Rusija in Habsburška monarhija v strahu, da bi Stanislav združil poljsko in švedsko-francosko zavezništvo, napadli Poljsko, da bi razveljavi njegovo izvolitev. Po Stanislavovi drugi odstavitvi je parlament pod ruskim pritiskom s skromno večino za poljskega kralja izvolil saškega volilnega kneza Friderika Avgusta II., ki je na Poljskem vladal kot Avgust III. Stanislaw se je umaknil v Danzig (Gdańsk) in zaman čakal na francosko pomoč. Pred ruskim napadom na mesto je zbežal v Königsberg v Prusiji, od koder je vodil gverilsko vojskovanje proti novemu kralju in njegovim ruskim podpornikom. Dunajski mir leta 1738 je Avgusta III. priznal za legitimnega poljskega kralja, vendar je Stanislavu dovolil, da obdrži svoje kraljevdke naslove in mu hkrati za preživetje podelil vojvodini Lorena in Bar.
V Loreni se je Stanislav dokazal kot dober skrbnik in spodbujal gospodarski razvoj. Njegov dvor v Lunévillu je postal znan kot kulturno središče. Ustanovil je Akademijo znanosti v Nancyju in Vojaški kolegij. Leta 1749 je izdal knjigo z naslovom Svoboden glas za varno svobodo, oris svojih predlaganih sprememb poljske ustave. Objavljena so bila tudi njegova pisma hčerki Marie, pruskim kraljem in Jacquesu Hulinu, njegovemu ministru v Versaillesu.[3]
Njemu v čast se eden od trgov v Nancyju imenuje Place Stanislas (Stanislavov trg).