From Wikipedia, the free encyclopedia
Salaminij Hermij Sozomen (grško Σαλαμίνιος Ερμείας Σωζομενός [Salamínios Hermeías Sozomenós]) je bil bizantinski cerkveni zgodovinar, * okoli 400, Betelija, [5] Palestina, † okoli 450, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Sozomen je napisal dve deli o cerkveni zgodovini, od katerih se je ohranilo zamo drugo.
Sozomenovo prvo delo, ki je obravnavalo cerkveno zgodovino od Jezusovega vstajenja do poraza Licinija I. leta 323, je obsegalo dvanajst knjig. Vanjo so bile vključene Petrove pridige in dela Evzebija iz Cezareje, Hegesipa in Seksta Julija Afričana.
Sozomenova druga Zgodovina se začenja približno tam, kjer se je končala prva. Pisal jo je v Konstantinoplu, približno v letih 440-443, in jo posvetil cesarju Teodoziju II. (408-450).
Delo je razdeljeno na devet knjig, ki se približno ujemajo z vladavinami rimskih cesarjev:
IX. knjiga je nepopolna. Sozomen v uvodu piše, da namerava Zgodovino zaključiti s Teodozijevim 17. konzulatom, se pravi z letom 439. Zakaj se konča z letom 425 še vedno ni jasno. Albert Guldenpenning domneva, da je Sozomen sam prenehal s pisanjem, ker je v knjigi omenjal cesarico Elijo Evdokijo, ki je kasneje zaradi domnevnega prešuštva padla v nemilost. Iz zgodovin, ki so jih kasneje napisali Nikefor Kalist, Teofan in Teodor Lektor, je moč sklepati, da je Sozomen svoje delo napisal do konca. Manjkajoče besedlilo za obdobje 425-439 se je morda izgubilo ali na cesarjev ukaz uničilo.
Sozomen je v svoji Cerkveni zgodovini morda želel v boljšem književnem slogu predelati delo Sokrata Sholastika, da bi dobilo bralce ne samo med cerkveno publiko, ampak tudi med izobraženimi laiki.
Sozomen se je izkazal za slabega uporabnika kritičnih histografskih metod in slabega poznavalca teoloških vprašanj, vendar je v svoje besedilo vključil tudi številne zahodnoevropske vire, pisane v latinščini, ki se niso ohranili nikjer drugje. Njegova Zgodovina je zato pomemben zgodovinski vir za poznavanje zgodnjega krščanstva.
Sozomen ustanovitev prvega naselja na področju Emone pripisuje Jazonu in Argonavtom, ki so v 13. stoletju pr. n. št. pripluli po Savi, tukaj prezimili in nato po Ljubljanici in kopnem nadaljevali pot v deželo Italikov.[6]
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.