![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/RSDS_wiki.png/640px-RSDS_wiki.png&w=640&q=50)
Sončeva obsevanost
merjenje elektromagnetnega sevanja / From Wikipedia, the free encyclopedia
Sónčeva obsévanost je moč na enoto površine (površinska gostota moči), prejeta od Sonca v obliki elektromagnetnega valovanja (Sončevega sevanja) v obsegu valovne dolžine merilnega inštrumenta. Merska enota za Sončevo obsevanost (jakost sevanja) je vat na kvadratni meter (W/m2) v enotah SI.
![rsds](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/8/85/RSDS_wiki.png/640px-RSDS_wiki.png)
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/7/78/Insolation.png/640px-Insolation.png)
Sončeva obsevanost se pogosto integrira v določenem časovnem obdobju, da se poroča o sevalni energiji, oddani v okoliško okolje (džul na kvadratni meter, J/m2) v tem časovnem obdobju. Ta integrirana Sončeva obsevanost se imenuje Sončeva izpostavljenost, osončenost, solarna insolacija ali insolacija.
Obsevanost se lahko meri v vesoljskemu prostoru ali na zemeljskem površju po absorpciji in sipanju v ozračju. Obsevanost v vesolju je funkcija razdalje do Sonca, Sončevega cikla in medcikličnih sprememb.[2] Obsevanost na zemeljsko površje je dodatno odvisna od naklona merilne površine, višine Sonca nad obzorjem in razmer v ozračju.[3] Sončeva obsevanost vpliva na metabolizem rastlin in vedenje živali.[4]
Preučevanje in merjenje Sončevega sevanja imata več pomembnih uporab, vključno z napovedovanjem proizvodnje energije iz sončnih elektrarn, ogrevalnimi in hladilnimi obremenitvami stavb, podnebnim modeliranjem in napovedovanjem vremena, aplikacijami pasivnega dnevnega sevalnega hlajenja in potovanjem v vesolje.