From Wikipedia, the free encyclopedia
Policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije. Njeno delovanje je bilo do leta 2013 opredeljeno v Zakonu o policiji (ZOP), od leta 2013 pa delovanje urejata dva zakona in sicer Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) in Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol).
| Policija (Slovenija) | |
|---|---|
 Službeni znak | |
| Državni okvir | Republika Slovenija |
| Datum nastanka | 1991 |
| Status organa | organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije |
| Sedež | Ljubljana |
| Službeni praznik | 27. junij |
| Minister | Boštjan Poklukar |
| Generalni direktor | Senad Jušić |
| Namestnik | Igor Ciperle |
| Število uslužbencev | 8.162 (31. 12. 2023)[1] |
| Stroški delovanja | 320 537 145 € (2012) |
| Predhodnik organa | Ljudska milica Jugoslavije |
| Članstvo v mednarodnih org. | Interpol; Mednarodno policijsko združenje |
| Spletna stran https://www.policija.si/ | |
Primarne naloge policije so opredeljene v 4. členu ZNPPol:
Za uradni začetek policije v Sloveniji velja 8. junij 1849, ko je bilo ustanovljeno Orožništvo Avstro-Ogrske.
Policija je pomembno vplivala na osamosvojitev Slovenije. Tako je že leta 1989 potekala Akcija Sever, ki jo lahko štejemo za prvo obrambno akcijo za samostojnost Slovenije, naslednje leto pa so nekateri pripadniki sodelovali v Manevrski strukturi narodne zaščite. Med slovensko osamosvojitveno vojno se je policija borila skupaj s takratno Teritorialno obrambo Republike Slovenije proti Jugoslovanski ljudski armadi. Praznik Slovenske policije je 27. junij v spomin na boje pri mejnem prehodu Holmec v osamosvojitveni vojni.
Januarja 2021 je veliko razburjenje slovenske javnosti povzročilo razkritje plačnih podatkov uslužbencev slovenske Policije z navedbo imen in priimkov, delovnih mest ter bruto zneskov, prejetih v decembru 2020. Podatke je v odziv na začeto stavko policistov razkrilo Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Aleša Hojsa. Pojavili so se očitki o kršenju zasebnosti policistov in Pravilnika o zaščiti podatkov Policije ter ogrožanju policijskih postopkov, javne varnosti in varnosti policistov. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je presodila, da je bilo razkritje skladno s uredbo GDPR in slovensko zakonodajo o varstvu osebnih podatkov, saj gre za javne uslužbence, zato se ni odločila za uvedbo inšpekcijskega nadzora. Premier Janez Janša je napovedal izvzetje uslužbencev Policije iz plačnega sistema javnih uslužbencev.[2][3]
16. junija 2021 je bila na območju Brežic zaradi veliko nezakonitih prečkanj meja ustanovljena šele druga enota za nadzor državne meje. Sestavlja jo 23 oseb.[4]
Začetek informatike v slovenski policiji sega v prejšnje stoletje, ko je še bila milica in je imela mehanografsko obdelavo podatkov. Nadaljuje se s samodejno računalniško obdelavo, nato z informacijsko-telekomunikacijskim sistemom (ITSP) in kasneje vključitev v schengenski informacijski sistem. Zelo pomembna odločitev je bila izbira IBM-ove tehnologije. Slovenija je bila ena izmed prvih držav, ki je začela uvajati centralno informatizirano upravno oz. policijsko evidenco. Izbira IBM-ove tehnologije se je pokazala za pomembno dolgoročno strateško odločitev. Pomembna je tudi bila uvedba elektronske izmenjave podatkov med uporabniki in uporabe elektronske pošte v policiji leta 1990. V letu 2005 je pridobila novo aplikacijo in druga orodja, ki povezujejo policijske aplikacije s schengenskim informacijskim sistemom.
Generalni direktor policije je najvišji policist, ki skrbi za delovanje Policije in je podrejen ministru za notranje zadeve.
Poleg splošne policije so v Policiji še naslednje specializacije:
Število zaposlenih policistov v Sloveniji:
.jpg)
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.
