Sladkorna glava (gora)
gora v Rio de Janeiru (Brazilija) From Wikipedia, the free encyclopedia
gora v Rio de Janeiru (Brazilija) From Wikipedia, the free encyclopedia
Sladkorna glava (portugalsko Pão de Açúcar, izgovorjava [ˈpɐ̃w dʒ(i) ɐˈsukaʁ]) je vrh v Riu de Janeiru v Braziliji na polotoku ob ustju zaliva Guanabara. Vrh, ki se dviga 396 m nad pristaniščem,[1] je poimenovana po svoji podobnosti s tradicionalno obliko zgoščenega rafiniranega sladkorja. Po vsem svetu je znana po žičnici in panoramskem razgledu na mesto in širše.
Sladkorna glava | |
---|---|
Najvišja točka | |
Nadm. višina | 396 m |
Koordinate | 22°56′58″S 43°9′24″W |
Geografija | |
Lega: Rio de Janeiro, Brazilija |
Gora je ena od več monolitnih granitnih in kremenčevih gora, ki se dvigajo naravnost iz vodnega roba okoli Ria de Janeira.[2] Geološko gledano velja za del družine strmih skalnih izdankov, znanih kot osamelec.[3][4]
Gorje zavarovana kot Naravni spomenik Sladkorna glava in Urca Hill, ustanovljen leta 2006. Postal je del svetovne dediščine, ki jo je Unesco razglasil leta 2012.[5]
Ime Pão de Açúcar (Sladkorna glava) so v 16. stoletju skovali Portugalci v času razcveta trgovine s sladkornim trsom v Braziliji zaradi uvoza sladkorja iz portugalskega osvajanja Goe, pravi zgodovinar Vieira Fazenda. Bloki sladkorja so bili postavljeni v stožčaste kalupe iz gline za prevoz na ladjah. Oblika vrha jih je spomnila na dobro znano obliko 'sladkorne glave', vzdevek pa je bil od takrat razširjen v splošni deskriptor za tovrstne formacije.[6]
Žičnica s steklenimi stenami (bondinho ali, bolj formalno, teleférico), ki lahko sprejme 65 ljudi, vozi po 1400 m dolgi poti med vrhovi Sladkorne glave in Morro da Urca vsakih 20 minut. Prvotna žičnica je bila zgrajena leta 1912 in obnovljena okoli 1972–73 in leta 2008. Žičnica gre od zemeljske postaje ob vznožju Morro da Babilônia do Morro da Urca in od tam do vrha Sladkorne glave.
Žičnico si je leta 1908 zamislil inženir Augusto Ferreira Ramos, ki je za promocijo njene gradnje poiskal podporo pri znanih osebnostih visoke družbe Ria. Odprta leta 1912[7] je bila šele tretja zgrajena žičnica na svetu. Leta 1972 so bile kabine posodobljene, njihova zmogljivost je zrasla z 22 na 75, leta 1979 pa so se pojavile v akcijski sceni za film Jamesa Bonda Moonraker. Danes jo dnevno obišče približno 2500 obiskovalcev. Prve kabine so bile lesene in so bile v uporabi 60 let. Prvotno se je žičnica ustavila na Urci. 8. januarja 1983 je bila podaljšana na goro Sladkorna glava.
Prvi del proge, od začetne postaje do postajališča Morro da Urca, je dolg 600 metrov, z največjo hitrostjo 6 m/s (22 km/h). Morro da Urca je na nadmorski višini 220 metrov. Vsebuje kavarno, okrepčevalnico, restavracijo, stojnice s spominki in otroško igrišče. Drugi del proge, Morro da Urca do Sladkorne glave, je dolg 850 metrov, z največjo hitrostjo 10 m/s (36 km/h). Zadnji del do 396 metrov višine, zlasti proti vrhu, je zelo strm.
kabine v obliki mehurčkov, izdelane v Švici, ponujajo potnikom 360° pogled na okoliško mesto. Vzpon traja tri minute.
Obstajajo plezalne poti, ki so večinoma večslojne in so mešanica športa in tradicionalenga plezanja.[11] Na tem območju sta tudi dve drugi gori s tehničnim plezanjem, Morro da Babilônia in Morro da Urca. Skupaj tvorita eno največjih mestnih plezališč na svetu z več kot 270 smermi, dolgimi od 1 do 10 raztežajev.
Seamless Wikipedia browsing. On steroids.
Every time you click a link to Wikipedia, Wiktionary or Wikiquote in your browser's search results, it will show the modern Wikiwand interface.
Wikiwand extension is a five stars, simple, with minimum permission required to keep your browsing private, safe and transparent.