Skifat
From Wikipedia, the free encyclopedia
Skifat je izraz, ki se v numizmatiki pogosto uporablja za vbočene oziroma čašaste bizantinske kovance iz 11.-14. stoletja.
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/42/Histamenon_nomisma-Isaac_I-sb1776.jpg/320px-Histamenon_nomisma-Isaac_I-sb1776.jpg)
![Thumb image](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/f/fe/Scifato_ducale.jpg/320px-Scifato_ducale.jpg)
Izraz se je začel uporabljati v 19. stoletju, ko so izraz scyphatus, potrjen v južnoitalijanskih dokumentih iz 11. in 12. stoletja, napačno tolmačili kot izpeljanko iz grške besede skyphos (σκύφος, čaša). Izraz verjetno izhaja iz arabske besede šafah, ki pomeni rob ali obroč, in se nanaša na izrazito in vidno obrobo zgodnjih zlatih histamenov.[1] Izraz skifat se je zaradi napačnega tolmačenja začel uporabljati za vbočene zlate, srebrne in bakrene kovance iz poznega bizantinskega obdobja in drugih držav, ki so jih posnemale. Bolj primerno ime zanje bi bili trahea (ednina trahy, iz grškega τραχύ, grob, neraven).[2]