Seznam predsednikov Združenih držav Amerike, umrlih na položaju
seznam Wikimedie / From Wikipedia, the free encyclopedia
Od ustanovitve Združenih držav Amerike leta 1789 je 46 oseb opravljalo funkcijo predsednika države. Od teh jih je osem umrlo na predsedniškem položaju. Štirje so bili umorjeni, štirje pa so umrli zaradi naravnih razlogov. [1]V vsakem od teh primerov je podpredsednik nasledil predsedovanje.[2] To prakso trenutno ureja prvi odsek petindvajsetega člena ustave Združenih držav Amerike, ratificiranega leta 1967, ki določa, da "podpredsednik postane predsednik", če je predsednik odstranjen s funkcije, umre ali odstopi:
V primeru razrešitve predsednika s funkcije ali njegove smrti, odstopa ali nezmožnosti opravljanja pooblastil in dolžnosti omenjenega urada, se isto funkcijo prenese na podpredsednika,...
Prvi dosedanji ameriški predsednik, ki je umrl na položaju, je bil William Henry Harrison, ki je umrl 4. aprila 1841, le mesec dni po njegovi izvolitvi. Umrl je zaradi zapletov zaradi zdravstvenih težav, za katere je takrat veljalo, da je pljučnica.[3] Drugi ameriški predsednik, ki je umrl na položaju, Zachary Taylor, je umrl 9. julija 1850 zaradi akutnega gastroenteritisa.[4] Abraham Lincoln je bil prvi ameriški predsednik, ki je bil umorjen. John Wilkes Booth je bil ustreljen v noči na 14. april 1865, naslednje jutro pa je umrl. [5]Šestnajst let pozneje, 2. julija 1881, je Charles J. Guiteau ustrelil Jamesa A. Garfielda, ki je preživel več kot dva meseca, preden je umrl 19. septembra 1881.[6]
Novembra 1900 je bil ponovno izvoljen za drugega mandata, William McKinley pa je umrl osem dni po tem, ko ga je Leon Czolgosz ustrelil 6. septembra 1901.[7] Nato je Warren G. Harding doživel srčni napad in umrl 2. avgusta 1923.[8] 12. aprila 1945 je Franklin D. Roosevelt (ki je bil pred kratkim izvoljen za svoj četrti mandat) padel v nezavest in umrl zaradi možganske krvavitve.[9] Najnovejši ameriški predsednik, ki je umrl na položaju, je bil John F. Kennedy, ki ga je Lee Harvey Oswald ubil v atentatu 22. novembra 1963 v Dallasu v Teksasu.[10]