Severni otoki
dve škotski otočji / From Wikipedia, the free encyclopedia
Severni otoki (škotsko Northern Isles; škotskogelsko Na h-Eileanan a Tuath; staronordijsko Norðreyjar; severnogermansko Nordøjar) so veriga (ali arhipelag) otokov ob severni obali celinske Škotske. Podnebje je hladno in zmerno, nanj pa močno vplivajo okoliška morja. Obstajata dve glavni skupini otokov: Shetlandski otoki in Orkneyjski otoki. Skupno je naseljenih 36 otokov, pri čemer so rodovitni kmetijski otoki Orkney v nasprotju z bolj razgibanimi Shetlandskimi otoki na severu, kjer je gospodarstvo bolj odvisno od ribolova in bogastva nafte v okoliških morjih. Na obeh arhipelagih se razvija industrija obnovljivih virov energije. Imajo skupno piktsko in nordijsko zgodovino in so bili del Kraljevine Norveške, preden so jih v 15. stoletju vključili v Kraljevino Škotsko. Otoki so imeli pomembno pomorsko vlogo med svetovnimi vojnami 20. stoletja.
Geografija | |
---|---|
Lega | Škotska |
Koordinati | 59°50′N 2°00′W |
OS grid reference | HY99 |
Otočje | Britansko otočje |
Površina | 2.464 km2[1] km2 |
Dolžina | --> m |
Širina | --> m |
Najvišji vrh | 481 m (Ward Hill) |
Uprava | |
Škotska | |
Glavno in največje mesto | Kirkwall |
Demografija | |
Prebivalstvo | 44.516[2] |
Gostota | 18 preb./km2 |
Turizem je pomemben za oba arhipelaga z značilnimi prazgodovinskimi ruševinami, ki igrajo ključno vlogo pri njuni privlačnosti, poleg tega pa obstajajo redne trajektne in letalske povezave s celinsko Škotsko. Skandinavski vpliv ostaja močan, zlasti v lokalni folklori in obe otoški verigi imata močno, čeprav ločeno lokalno kulturo. V imenih otokov prevladuje nordijska dediščina, čeprav nekateri morda ohranjajo predkeltske elemente.