![cover image](https://wikiwandv2-19431.kxcdn.com/_next/image?url=https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a7/B-17s_flyby_Rex.jpg/640px-B-17s_flyby_Rex.jpg&w=640&q=50)
SS Rex
Italijanska oceanska ladja, potopljena v slovenskem morju / From Wikipedia, the free encyclopedia
SS Rex je bil italijanski čezoceanski potniški parnik, splovljen leta 1931. Med letom 1933 in 1935 je ladja nosila modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu.[1]
![]() REX med plovbo (1938) | |
Zgodovina | |
---|---|
![]() | |
Ime: | Rex |
Lastnik: |
Navigazione Generale Italiana (kasneje Italia Flotte Riunite) |
Pristanišče registra: |
![]() |
Ladjedelnica: | Ansaldo, Cantieri navali di Sestri Ponente, Genova, Italija |
Splavitev: | 1. avgust 1931 |
Krščena: | 1. avgust 1931 |
Krstna plovba: | 27. september 1932 |
Usoda: |
8. septembra 1944 potopljen med letalskim napadom delno razrezan 1950–1958 |
Status: | ladijska razbitina |
Splošne značilnosti | |
Razred: | čezoceanski potniški parnik |
Tonaža: | 51.062 GRT |
Izpodriv: | 45.800 ton |
Dolžina: | 268,2 m |
Širina: | 29,5 m |
Moč: | 144.000 KM |
Pogon: | 4 parne turbine s prenosom na 4 štirilistne propelerje |
Hitrost: | 27 vozlov (načrtovana hitrost); 28 vozlov (največja hitrost) |
Zmogljivost: | 2.042 potnikov: 408 prvi razred, 358 posebni razred, 410 turistični razred, 866 tretji razred |
Posadka: | 870 |
Za gradnjo ladje, ki je bila tako velika in razkošna, so potrebovali zelo malo časa, zgolj dve leti in pet mesecev. Krstila sta jo italijanska kraljica Elena in kralj Viktor Emanuel III.. V tistem obdobju je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod zastavo Kraljevine Italije.
Rex je skupaj s svojim tekmecem Conte di Savoia, opravljal čezatlantske plovbe med Italijo in ZDA, vse do začetka druge svetovne vojne. Rex je med vojno za kratek čas opravljal pomorsko službo v Sredozemskem morju, ko pa je junija 1940 Italija vstopila v vojno, je bilo dogovorjeno, da ladji najdejo skrivališče pred zavezniškimi letali. 8. septembra 1944 je ladjo Rex v Koprskem zalivu zadelo 123 raket, ki so jih izstrelila letala SAAF, ki so raketirala ladjo. Štiri dni je ladja gorela, nato pa se je potopila. Leta 1950 so razbitino začeli rezati, vendar je na dnu še veliko ostankov.